Prva satelita sistema Galileo gresta v vesolje

Gre za zgodovinski trenutek za Evropsko unijo, saj bo s tem stopila korak bližje vzpostavitvi lastnega satelitskega navigacijskega sistema, s katerim želi konkurirati obstoječemu prevladujočemu ameriškemu sistemu GPS ter kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, ki sta še v razvoju.

Na koncu naj bi sistem sestavljalo 30 satelitov, 27 operativnih in trije rezervni, kar bo šest več od sistema GPS. V orbiti sta sicer že poskusna satelita Giove a in Giove B, ki strokovnjakom pomagata pri preskušanju delovanja in zanesljivosti sistema.

Sateliti bodo okoli Zemlje krožili na treh različnih orbitah višini okoli 23.300 kilometrov. Veliki so 2,7 krat 1,2 krat 1,1 metra, njihovi solarni paneli, ki bodo skrbeli za napajanje, pa bodo dolgi 13 metrov.

Na Zemljo bodo vseskozi pošiljali svoj položaj in čas, kar lahko potem sprejemniki signala preračunajo in določijo svoj položaj. Za to sicer potrebujejo najmanj štiri satelite, a več kot jih je, bolj natančen je podatek o položaju. Tako je na primer za kakovostno navigacijo potreben stik s povprečno šestimi do osmimi sateliti hkrati, kar omogoča določitev položaja do meter natančno. Natančnost GPS je trenutno od tri do osem metrov.

Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal zmogljivosti GPS ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov. Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši.

Poleg tega GPS nadzira ameriška vojska, Galileo pa bodo vodile izključno civilne oblasti, čeprav naj bi bil na voljo tudi za vojaško uporabo. Naj bi se pa oba sistema vendarle dopolnjevala in tako na primer zamenjava sprejemnikov podatkov ne bo potrebna.

Galileo naj bi polno operativen postal leta 2019, že 2014, ko naj bi bilo v vesolju vsaj 18 satelitov, pa naj bi bilo mogoče že tudi prve storitve. Vendar pa kakovost oz. natančnost teh storitev še ne bo na predvideni ravni, prav tako pa Galileo ne bo omogočil vseh koristi uporabnikom.

Galileo bo sicer ponujal pet vrst storitev, od brezplačne javno dostopne, namenjene široki uporabi, prek take z omejenim in plačljivim dostopom za podjetja, do storitve, namenjene institucijam EU ter organom držav članic (tudi vojski), kjer bodo podatki tajni in močno zaščiteni. Uporabljalo se ga bo lahko za določanje položaja na kopnem, v zraku in na vodi, zaradi natančnosti pa se ga bo lahko uporabljalo npr. tudi v geodeziji ali pa v industriji.

Galileo naj bi sicer po prvotnih načrtih operativen postal že leta 2008, a je tedaj projekt temeljil na javno-zasebnem partnerstvu, ki pa se ni obneslo. EU se je tako novembra 2007 odločila, da prevzame celotno financiranje vzpostavitve projekta.

Proračun za izgradnjo sistema je sprva znašal dobre 3,4 milijarde evrov, v sedanji finančni perspektivi pa je Evropska komisija predvidela še slabi dve milijardi evrov. Letni operativni stroški delovanja sistema pa naj bi na koncu znašali najmanj 800 milijonov evrov. Na komisiji sicer opozarjajo, da številke še niso dokončne in se bodo po letu 2020 lahko še spremenile.

Trg storitev satelitske navigacije naj bi se sicer do leta 2020 s sedanjih 130 povečal na 240 milijard evrov, neposredne gospodarske in družbene koristi za Evropo pa v Bruslju ocenjujejo na okoli 60 milijard evrov v naslednjih 20 letih.

Sredina izstrelitev bo zanimiva tudi z vidika vesoljskega sodelovanja EU z Rusijo. Satelita bo namreč v vesolje ponesla ruska raketa sojuz, prvič pa bo to izvedeno zunaj ruskih izstrelišč. Doslej so namreč sojuze v vesolje pošiljali le iz Plesecka na severu Rusije ali Bajkonurja v Kazahstanu.

Rakete sojuz, ki so prvič v vesolje poletele že v času osvajanja vesolja v 60. letih, veljajo za ene najbolj zanesljivih, zaradi česar se je Evropska vesoljska agencija (Esa) že leta 2003 z Rusijo dogovorila za izstrelitev dragocenih satelitov za sistem Galileo. Poleg tega so se tedaj tudi dogovorili, da bodo izstrelitev izvedli iz Esinega izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani.

Zaradi tega so sicer morali zgraditi posebno izstrelišče za sojuze, ki leži kakih 12 kilometrov stran od izstrelišča raket Ariane. Kot simbol tega zgodovinskega sodelovanja so v sojuzovo izstrelišče pripeljali tudi kamen iz ploščadi v Bajkonurju, s katere je leta 1961 v vesolje kot prvi človek poletel Jurij Gagarin.

To izstrelišče bo odslej služilo tudi kot alternativno izstrelišče za sojuze, možna bo tudi izstrelitev raket s človeško posadko. S tem bo izstrelišče postalo dobrodošla “rezerva” za sojuze, ki morajo po upokojitvi ameriških raketoplanov skrbeti za zamenjavo posadk in oskrbovanje Mednarodne vesoljske postaje.

Sojuz bo sicer v četrtek v vesolje lahko ponesel le dva satelita, čeprav so sprva načrtovali izstrelitev štirih. Naj bi pa kasneje po štiri satelite v vesolje ponesla evropska nosilna raketa Ariane, navajajo strokovnjaki Ese. Naslednja dva naj bi v vesolje poletela prihodnje leto.(sta)

(fotografija je simbolična)