Prva dva operativna satelita Galileo v orbito oktobra
Prva dva operativna satelita v okviru evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo bodo iz evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelili oktobra, so danes sporočili iz Bruslja. Satelita, ki bosta okoli zemlje krožila na višini 23.600 kilometrov, bosta omogočila, da bodo prve storitve sistema na voljo leta 2014.
Oktobrski izstrelitvi bodo nato sledile še druge, s ciljem, da postane Galileo polno operativen z letom 2019. V orbiti sta sicer že dva poskusna satelita Giove a in Giove B, ki strokovnjakom pomagata pri preskušanju delovanja in zanesljivosti sistema.
S sistemom Galileo želi EU konkurirati obstoječemu prevladujočemu ameriškemu sistemu GPS ter kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, ki sta še v razvoju. Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal zmogljivosti GPS ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov.
Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši. Medtem ko GPS nadzira ameriška vojska, naj bi Galileo vodile izključno civilne oblasti, bil pa bi na voljo tudi za vojaško uporabo.
Galileo bo ponujal pet vrst storitev, od brezplačne, javno dostopne, namenjene široki uporabi, prek take z omejenim in plačljivim dostopom za podjetja, do storitve, ki bo namenjena institucijam EU ter organom držav članic (tudi vojski), kjer bodo podatki tajni ter močno zaščiteni.
Po neuspehu sprva predvidenega javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo potrebne infrastrukture za Galileo se je EU že novembra 2007 odločila, da se bo program med vzpostavitvijo financiral zgolj iz javnih sredstev, torej iz proračuna EU. Izvedbeno uredbo, ki je pravna podlaga za izvedbo projekta, so Evropski parlament in članice unije potrdile prav v času slovenskega predsedovanja sedemindvajseterici v prvi polovici 2008.
Proračun za izvedbo celotnega evropskega globalnega satelitsko-navigacijskega sistema – programa GNSS – znaša 3,4 milijarde evrov za obdobje 2007-2013, sestavljen pa je iz programov EGNOS, ki je neke vrste predfaza Galilea in skozi tri satelite v orbiti ter mrežo zemeljske infrastrukture izboljšuje natančnost signalov GPS, in Galileo.
Evropska komisija je januarja objavila vmesno poročilo o napredku pri izvajanju projekta Galileo. Komisija v poročilu napoveduje, da bodo prve storitve sistema glede na dosedanje delo sicer res na voljo leta 2014, kot je bilo sprva napovedovano, vendar pa kakovost oz. natančnost teh storitev ne bo na predvideni ravni, prav tako pa Galileo ne bo omogočil vseh koristi uporabnikom.
Zamude zaradi neuspešnega javno-zasebnega partnerstva in dolgotrajno dogovarjanje o načinih financiranja projekta je naredilo svoje, tako da se bo del stroškov projekta prenesel tudi v naslednje večletno proračunsko obdobje EU 2014-2020.
Komisija ocenjuje, da bo poleg 3,4 milijarde evrov v naslednjem sedemletnem obdobju za izgradnjo celotne infrastrukture Galileo treba iz proračuna unije odšteti še okoli 1,9 milijarde evrov, letni operativni stroški delovanja sistema pa naj bi znašali okoli 800 milijonov evrov. Na komisiji sicer pravijo, da številke še niso dokončne. Prometni ministri EU so komisijo že pozvali k vsem možnim ukrepom v izogib nadaljnji rasti stroškov za Galileo.
Trg storitev satelitske navigacije naj bi se sicer do leta 2020 s sedanjih 130 povečal na 240 milijard evrov, neposredne gospodarske in družbene koristi za Evropo pa v Bruslju ocenjujejo na okoli 60 milijard evrov v naslednjih 20 letih.(sta)
*Fotografija je simbolična