Kot je Cokan povedal za STA, je spomin ena izmed možganskih funkcij, ki jo ljudje z različnimi tehnikami lahko izboljšajo. Za učinkovitejše pomnjenje si denimo lahko pomagajo z različnimi asociacijami in ustvarjanjem vizualnih podob. Pomagajo tudi pretiravanje, kratice, predvsem pa pozitivno razmišljanje oziroma pozitivna samopodoba. “Če verjamemo, da imamo slab spomin, dejansko dosežemo, da si tudi takrat, ko bi si nekaj lahko zapomnili, ne zapomnimo,” je pojasnil.

Dodaja, da je stroka dokazala, da se ženske lažje učijo, ker so bolj čustvene. “Če berete knjigo, v kateri so informacije, ki vas ganejo, potem se bo vaša pozornost bistveno povečala, posledično tudi pomnjenje. Te informacije si boste tako lažje zapomnili,” je dejal.

Možgane je treba trenirati

Potreben pa je tudi trening, pravi Cokan. “Ljudje, ki trenirajo svoj spomin, ga bistveno lažje ohranjajo. Možgani so kot mišica. Če bi ležali dva tedna čisto pri miru, bi dobili preležanine. Preležanine se v možganih odražajo v obliki slabe koncentracije in utrujenosti,” je dejal.

Starejši populaciji Cokan svetuje, da opustijo rutino. “Možgani vse urejajo v sistem. Starejši kot smo, več imamo znanja in izkušenj. Ko se naši možgani soočijo z že znano situacijo, se jim ni treba truditi,” pravi. Možgane lahko urijo že, če gredo vsak dan na sprehod po drugi poti in ne vedno po isti, kot enega od primerov navaja Cokan.

Sam sicer ugotavlja, da zaradi tehnološkega napredka ljudem ni več treba toliko razmišljati, zato morajo tisti, ki želijo imeti dober spomin, možgane aktivirati sami.

Tudi Blaž Koritnik iz Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo ljubljanske nevrološke klinike pravi, da imajo Slovenci težave s spominom, podobno kot vsi Evropejci. Te so, kot je poudaril, posledica življenjskega sloga, preobremenjenosti in staranja prebivalstva.

Kot je pojasnil za STA, je spomin v možganih organiziran v obliki različnih omrežij živčnih celic, ki imajo sposobnost, da si zapomnijo informacije, jih v možgane “uskladiščijo” in da te informacije na določene načine tudi prikličejo.

Za dober spomin veliko spanja in prava hrana

Kaj se s spominom dogaja med spanjem, stroka še ni ugotovila. Je pa zadostno spanje poglaviten element, da bo spomin funkcioniral, meni Koritnik.

Sicer pa k boljšemu delovanju možganov vpliva tudi hrana. Tistim, ki se pogosto vozijo v avtomobilih, Cokan svetuje, naj posežejo po orehih. Ti naj bi pripomogli k boljši koncentraciji. Kumina, kot pravi, izboljša hitrost razmišljanja, za podatke pa so ljudje bolj dovzetni, če uživajo limone. Čebula je koristna pri zmanjšanju psihične utrujenosti, banane dvigujejo razpoloženje, jagode pa vplivajo na zmanjšanje stresa, je povedal.

Zavod Univerzum Minerva sicer danes v osnovni šoli Tabor I v Mariboru prireja že 4. odprto državno prvenstvo v pomnenju. Projekt, ki poteka že od julija 2011 in ki se bo realiziral na današnjem državnem prvenstvu, je namenjen prenosu znanj tehnik pomnjenja na zainteresirane udeležence delavnic po vsej Sloveniji. Državno prvenstvo omogoča udeležbo slovenskega predstavnika na svetovnem prvenstvu v pomnjenju, ki ga že od leta 1991 prireja “World Memory Sports Council”. (sta)

(fotografija je simbolična)