V zadnjih dveh mesecih so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaznali porast bolnikov z mišjo mrzlico. V tem obdobju so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja sprejeli približno 30 ljudi, večinoma je šlo za lažje primere. Ljudem svetujejo, da se izogibajo mišim, hkrati pa poudarjajo, da ni razloga za preplah.

Mišja mrzlica, strokovno hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša s človeka na človeka, so danes pojasnili v UKC Maribor.

Ljudje pri tej bolezni opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, možne so motnje vida, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, pri čemer v kasnejši fazi nista izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev.

Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje. V primeru, da pospravljajo opuščene prostore, lope in kleti, naj si nataknejo masko in miši ne odstranjujejo z rokami.

Kljub večjemu številu bolnikov v UKC Maribor niso imeli smrtnega primera. Bolezen je ozdravljiva in dolgoročno ne pušča posledic. V zelo redkih primerih je lahko tudi smrtna, še posebej, če ni ustrezno in pravočasno zdravljena. Mariborski zdravniki ob tem poudarjajo, da bodo za vse bolnike strokovno ustrezno poskrbeli, zato ni potrebe za preplah.

Nad mišmi se letos pritožujejo tudi kmetje. “Miši so povzročile precejšnjo škodo, predvsem na žitih in oljni ogrščici, pa tudi na drugih pridelkih,” je danes na Ptuju povedala Draga Zadravec s Kmetijsko-gozdarske zadruge Maribor. Po njenih ocenah so k večjemu številu teh živali pripomogle predvsem visoke temperature v marcu. Te so omogočile preživetje tudi prvega legla miši, ki ponavadi ne preživi.(sta)

(fotografija je simbolična)