Minister je opozoril, da želijo drugi zakonodajni sveženj za spodbujanje gospodarske rasti, ki spreminja 16 zakonov in na ta način prinaša okoli 75 različnih ukrepov za bolj konkurenčno poslovno okolje, pripeljati na junijsko oz. najpozneje julijsko sejo DZ.

Izjema so spremembe insolvenčne zakonodaje, ki jih bodo zaradi zapletenosti po njegovih besedah umestili na septembrsko dejo DZ. Žerjav verjame, da bi bilo treba prisilno poravnavo ukiniti “in prekiniti širjenje tega raka, ki razsaja po slovenskem gospodarstvu”, saj se nelikvidnost podjetij prek prisilnih poravnav prenaša na zdrava podjetja.

Stečaj bi bilo treba medtem “posodobiti, omogočiti, da upniki dobijo največ, kar je mogoče, in da se zagotovi obstoj zdravih jeder”. “Pri nas je stečaj nekaj takega kot, ko ne veš, kaj bi naredil z mrtvecem,” je bil kritičen.

Sicer pa se vlada že spogleduje tudi s tretjim svežnjem ukrepov za spodbujanje gospodarstva, je povedal minister. Dodal je, da ga bodo pripravili jeseni.

Podrobnosti ni želel predstaviti, dejal pa je, da bo del svežnja delovnopravna zakonodaja. “Da so spremembe delovne zakonodaje nujne, poslušam vsak dan od domačih gospodarstvenikov, največ pripomb pa imajo tuji vlagatelji, ki primerjajo naše rešitve s tistimi, ki jih imajo doma v matičnih podjetjih,” je poudaril.

Ob tem je znova izrazil obžalovanje, da lani ni bila sprejeta pokojninska reforma. Prepričan je namreč, da ni bila tako slaba, da je ne bi mogli sprejeti. “Morda bi kaj malega bilo treba dodelati, ampak imeli bi pomembno strukturno reformo narejeno in bi se lahko osredotočili na kaj drugega,” je povedal.

Na vprašanje, ali bo vlada pripravila tudi paket ukrepov za sanacijo gradbeništva, je odgovoril, da so edini paket projekti. Pri tem je omenil projekt tretje razvojne osi, vrednost katerega je odvisna od trase. “Če bomo gradili predore, bo vredna čez milijardo evrov,” je napovedal.

V luči reševanja gradbeništva je izpostavil problem izdaje dovoljenj, potrebnih za gradnjo, in spomnil, da je vlada spremenila tri zakone glede graditve objektov, ki naj bi izdajo pospešili. “S spremembo zakona o stvarnem premoženju države in občin slednjim omogočamo, da prodajo zemljišče po nizki ceni. Poleg tega se z zakonom o kmetijskih zemljiščih ukine sprememba namembnosti. To pomeni, da pridemo do poceni zemljišč,” je navedel.

O noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ukinja plačilo odškodnine in ji SLS nasprotuje, je dejal, da nihče nima težav s tem, da se ščiti zemljišča, namenjena kmetovanju, in da je težava pri zemljiščih, ki so bila v skladu s prostorskimi akti občine pred leti že namenjena za to, da bo tam industrijska cona.

Žerjav je spregovoril tudi o ukrepih za premik proti boljšemu koriščenju evropskih sredstev. Kot je dejal, skrajšujejo različne roke; odzivne roke so skrajšali s treh mesecev na manj kot mesec dni. “Za 200 milijonov evrov je zamud, ki jih odpravljamo pri povračilih. To vsoto smo že zmanjšali za četrtino,” je dodal.

V zvezi s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) je dejal, da bi bila zdaj ustavitev tega projekta nekaj najbolj grozljivega. Investicijo je treba zaključiti v najbolj ekonomični izvedbi z najnižjimi stroški, zato naj se pogleda, ali je kaj narobe, je pozval. (sta)

(fotografija je simbolična)