Spremljaj Politikis na
Politikis na Facebooku   Politikis na Twitterju
Politikis na Facebooku Politikis na Twitterju Politikis
Vroče vsebine

Walter Wolf, po mami Slovenec, ki je že pri 27. letih postal milijonar: “Izbirajte pametne politike in to niso tisti, ki so se šolali po kumrovških šolah!”

Objavil 17. 11. 2017 pod kategorijo DRUŽBA, FEATURED, FOKUS, GOSPODARSTVO, INTERVJU, POLITIKA, SLOVENIJA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom

Intervju je bil izvorno objavljen v tedniku Demokracija, z dne 16.11.2017

Avtor intervjuja: Dejan Kaloh

Z Walterjem Wolfom tokrat malce drugače: o njegovi mladosti, o njegovi izjemni poslovni žilici, ki ga je že pri 27 letih naredila za milijonarja, o njegovem neverjetnem preboju v svetu Formule 1 in seveda nekaj tudi o Sloveniji, ki je žal še vedno komunistična oaza.

G. Wolf, najprej čestitke za vaš 78. rojstni dan (intervju je bil opravljen nekaj dni po Wolfovem rojstnem dnevu, op.p.)

Hvala lepa. Se kar dobro počutim, a je možno tudi, da bom čez nekaj let že v leseni pižami.

Kakšne spomine imate na svoja starša, mama je bila Štajerka iz Maribora, oče pa Nemec iz Reutlingena?

Jaz sem v bistvu odraščal samo s svojo mamo, svojega očeta sem slabo poznal. On je odšel, ko sem jaz bil še majhen otrok in se vrnil, ko sem bil star že 16 let. Moja mama je bila Slovenka, nezakonski otrok, pol Slovenska, pol Avstrijka. Starši so jo zapustili okrog njenega 17. leta in v Sloveniji je ostala kot sirota. Živela je pri svojem stricu, prvem povojnem županu Ruš, g. Žunku. To so bili pravi komunisti, ne ti »papirnati komunisti«, ki so kradli z obema rokama. Saj vidite, kaj se je zgodilo v Sloveniji.

A vaši družini je komunistična oblast v povojnem obdobju tudi odvzela premoženje?

Naši družini niso mogli ničesar vzeti, ker ničesar nismo imeli. Mama je po vojni imela težave dobiti službo, malo je delala v Ruperčah, toliko, da smo lahko jedli. Jaz sem takrat jedel meso, če sem imel srečo, enkrat na leto. Ja, v mladih letih sem res izkusil pravo revščino. Ne smete pozabiti, da sem bil Walter Wolf, kar je »švabsko« ime. Jasno je, zakaj smo bilo stigmatizirani s strani komunistične oblasti. A kot otrok sem videl tudi grozote, ki so jih počeli nacisti…

Oboji so bili pri ravnanju do sočloveka hujši od živali…

Jaz sem videl, kaj so počeli nacisti in je to tudi edini razlog, zaradi katerega se izogibam Nemčiji. Ker se tega sramujem. Ni pomembno, če ste židje, katoliki, muslimani, žensk in otrok se ne daje v plinske celice. Nemci še danes plačujejo davek in bodo še leta trpeli zaradi tega, kar so počeli nacisti. Zato si ne morejo privoščiti, da ne bi spustili migrantov v državo. To bo morda gospo kanclerko stalo službe. Ti sicer lahko pomagaš ljudem, to ni problem, a pri tem ne smeš izgubiti svoje identitete. A tudi v Sloveniji ne morete biti ponosni na to, kar so počeli vaši komunisti. Zabetonirali so jih v stene, jim počasi vzeli zrak.

Bojda ste si svoje šolanje financirali s prodajo starih kovinskih delov. Že takrat ste pokazali podjetniško žilico…

Po vojni je bilo zelo moderno, da so ljudje iskali staro kovino in jo prodajali. Jaz sem to počel in si s tem plačeval šolanje, pa kupil sem si kak sladoled, obutev. Moja mama je ponoči delala pri Hutterju in sem od nje slišal, kako so med vojno ljudi dajali na vagone. Mi je govorila, naj se pazim, da ne bom jaz končal na vagonih. Pa sem bil tiho in sem se tresel.

Imeli ste dejansko strašljivo otroštvo: na eni strani komunisti, na drugi nacisti!

Poglejte, oni to furajo in furajo in ne povedo resnice. Ve se, da so nacional- socialisti imeli pakt s komunisti. Eni pravijo nacisti… to je bila nacional- socialistična delavska stranka Nemčije, isto sranje v drugi pakungi. Po vojni so pri nas ustanovili KNOJ. To ni bil KNOJ, to je bil gnoj. Gnoj, ki jo po naročilu Udbe streljal ljudi. Ko mi kdo reče, da so partizani premagali Nemčijo, se jim samo smejim. Kaj pa so delali Američani, Rusi, Angleži, Francozi? So bili na obisku tu? Partizani so prišli, pa požgali par stvari in pobegnili kot zajci. Zdaj imate Zvezo borcev. Pa koga to interesira? To ni zveza borcev, to je zveza norcev!

Glavi borec in kasnejši dosmrtni predsednik Jugoslavije Josip Broz – Tito je bojda – po učbenikih preverjenih zgodovinarjev – bil največji heroj…

V vaših šolah so vam komunisti prodajali toliko »bullshita«, da to ni res. Jaz sem osebno spoznal Tita, ko je leta 1972 prišel v Kanado. Sva se celo rokovala. Tudi Stane Dolanc je bil z njim. Da je nemški ovčar rešil Tita… pa lepo vas prosim, kakšne pravljice so to? Pa bitka na Neretvi? Kaj je imel Tito z bitko na Neretvi? Nič. Tito ni bil nikoli noben heroj, bil je navadni lopov…

Vrniva se še malo v vaša mlada leta. Po očetovi vrnitvi iz sovjetskega ujetništva ste se leta 1954 z mamo iz Slovenije preselila v Wuppertal v Zahodni Nemčiji. Kaj ste tam počeli?

Že v Mariboru sem se pričel učiti za mehanika, nato pa sem z mamo odšel v Nemčijo. Ko sem prišel v Nemčijo, sem tam videl človeka, ki je bil moj oče, ki ga nisem videl enajst let. Rekel sem mu »serbus papa«, a neke bolj pristne vezi med nama ni bilo. Na mamo sem bil vedno zelo navezan, z delom tukaj v Nemčiji sem ji zgradil hišo, kupil sem ji avto. Mercedesa. Pa ni želela vanj. Pa sem ji kupil še passata. Pri 50 letih je prvič naredila vozniški izpit, oče pa nikoli ni vozil avta, bil je že prestar in prenervozen.

V Wuppertalu se dobil tudi posel, pri katerem sem se učil za letalskega mehanika. Jaz sem zmeraj fantaziral o letenju, mene nič druga ni zanimalo. Ko sem naredil pilotski izpit, sem odšel v Kanado iskat delo.

Leta 1958 ste nato torej odšli v Kanado. Kako ste se kaj znašli v tej veliki državi?

Zelo hitro. V Kanadi sem hitro našel delo v letalski industriji, a ker pozimi ni bilo dela, sem pa šel smučat. Bil sem učitelj smučanja in sem tudi dirkal smuk, ker nisem znal speljevati zavojev.

Leta 1964 ste sodelovali celo na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku?

Res je, leta 1964 sem bil rezerva v kanadskem moštvu na olimpijskih igrah, a tekmoval nisem.

Potem pa od olimpijca do poslovneža v naftni industriji. Najprej ste dobavljali svedre za opremo za črpanje nafte in kmalu zaposlovali 1700 potapljačev, ki so pod morsko gladino iskali nova nahajališča nafte…

Iskal sem delo tudi v ZDA in tam naredil izpit za potapljača. Leta 1963 sem za kratek čas imel svetovni rekord v potapljanju v globino, ko sem se potopil okrog 200 metrov globoko. Mi smo potem začeli s poslom, v naši firmi smo imeli potapljače. Mojo prejšnjo gradbeno firmo sem prodal in sem izbral nekaj ljudi, s katerimi smo razvili sistem, s pomočjo katerega so se delavci lahko spustili do globine 200 metrov in tam delali. Začeli smo s 17 zaposlenimi potapljači, na koncu smo jih imeli 1700. Mi smo delali po celem svetu. Bili smo v Avstraliji, dolgo smo bili v Nigeriji, v Braziliji, bili smo dominantna firma v Severnem morju.

V Nigeriji ste bili tudi večinski lastnik nekega kar vplivnega časopisa?

V Nigeriji sem bil pet let, tam sem po naključju spoznal brata pomembnega nigerijskega politika. Tam je bil tudi neki Anglež, ki je prodajal časopis v Nigeriji. Pisal se je v Angliji, tiskal na Finskem, prodajal pa v Nigeriji. Sčasoma je zaradi vojne ta poslovnež ostal brez denarja in je potreboval 60.000 dolarjev, ki sem mu jih dal. Moj pogoj je bil, da imam 60% odstotni delež pri časopisu in da naj ničesar slabega ne pišejo proti Nigeriji. Po vojni so prišli do mene in so mi rekli, da vedo, da jaz kontroliram ta časopis in so mi tudi predlagali, če bi bil njihov partner pri prodaji nafte. Najprej nisem bil navdušen, ker se nisem najboljše spoznal na prodajo nafte, ker je logistično to zelo kompliciran posel. A so me prepričali. Podpisali smo enoletno pogodbo in v tem obdobju nam je zelo na roko šla naftna kriza v letih 1973 in 1974, ko so cene nafte tako rekoč čez noč zelo zrastle. Neko obdobje je dobiček, ki smo ga naredili samo z enim sodčkom nafte, znašel lepih 27 dolarjev.

Vi ste milijonar postali s temi naftnimi posli ali šele kasneje z vstopom v Formulo 1?

(smeh). Že mnogo prej. Milijonar sem prvič postal pri 27 letih, ko sem v Kanadi prodal svojo gradbeno firmo. Veliko je bilo tudi sreče pri mojih poslih, a sem imel pri svojih naložbah, npr. na Balkanu, tudi veliko smole. Mnogi so pri teh naložbah zaslužili, jaz žal nisem.

Sledilo je obdobje Formula 1 sredi sedemdesetih let: leta 1977 ste kupili ekipo Franka Williamsa in jo preimenoval v Walter Wolf Racing. Sodelovali ste na svetovnem prvenstvu Formule 1 z južnoafriškim dirkačem Jody Scheckterjem. Že na prvi dirki v Argentini ste zmagali. V letu 1977 sta sledili še dve zmagi.

Mi smo prišli v Formulo 1 in takoj zmagali. Jaz sem najprej Franku Williamsu finančno pomagal, kupoval sem motorje za njegove dirkalnike. A ko je Frank naposled bankrotiral, sem jaz odkupil njegovo fabriko, njegove stroje. Iz drugih ekip sem nabral strokovnjake, Frank pa je bil moj asistent. Ustanovili smo novo ekipo Walter Wolf Racing, skonstruirali smo avto, ki smo ga predstavili v Londonu na mojem rojstnem dnevu. Bili smo prvi na svetu, ki jih je Ferrari povabil, da smo lahko testirali v njihovem centru. V začetku smo imeli določene težave z avtomobilom na testiranjih, a potem je naša ekipa čez noč avtomobil »naštimala«, da je veliko boljše funkcioniral. Spomnim se dirke v Argentini, na kateri je Jody Sheckter na startu »zaspal« in je dirko pričel na zadnjem mestu, potem pa je iz kroga v krog pridobival mesta, prehiteval voznike in tri kroge pred koncem prevzel vodilno pozicijo in na koncu zmagal. V isti sezoni smo potem zmagali še na treh dirkah, čeprav smo bili na eni od teh diskvalificirani.

V letih 1978 in 1979 potem z vašim moštvom ni bilo več večjih uspehov. Kaj se je zgodilo?

V naslednjem letu smo naredili nov avto in tudi Jody z glavo zaradi pritiskov, ki jih je nanj izvajal Ferrari, ni bil več tako pri stvari. Veste, vsak dirkač si želi enkrat biti voznik Ferrarija. Ko je Jody našo ekipo na koncu sezone zapustil, sem tudi jaz izgubil interes. Svojo ekipo sem prodal dvojnemu brazilskemu svetovnemu prvaku Emersonu Fittipaldiju, ki je nato naredil združitev s svojo ekipo Copersucar.

Leta 1998 ste bili zaradi vaših zaslug sprejeti v Canadian Motorsport Hall of Fame, kajne?

V Hall of Fame kanadskega motošporta so me sprejeli, ker sem pač bil najuspešnejši in ker drugega preprosto ni bilo. Verjemite mi, pa ne, da se jaz hvalim, nikoli več se ne bo zgodilo, da v Formulo 1 pride novo moštvo in zmaga že na prvi dirki.

Kakšna pa je zgodba z Lamborghinijem Countachem z vašim imenom?

V nekem določenem obdobju sem zaradi svoje strasti do avtomobilov finančno pomagal Lamborghiniju, kjer sem spoznal določene ljudi. Imel sem željo, da bi Lambroghini konkuriral Ferrariju in jaz bi ga tedaj zlahka kupil za 3 milijone, a bi na to moral prevzeti tudi njegov finančni dolg, ki je bil čez sto milijonov. Zato sem se raje ukvarjal z izboljšanjem motorja pri Countachu. Pri Lamborghiniju so naredili tri Walter Wolf Countache, enega sem dolga leta imel v lasti tudi sam.

Ne samo pri Lamborhini, vaše ime se je znašlo tudi na cigaretih Tvornice duhana Rovinj?

Prejšnji šef TDR me je vprašal, če bi jim dal svoje ime in sem pristal. Cigarete še vedno delajo, a niso več v lasti TDR. Prej jim je bilo lažje, ker so bili lastniki vseh trafik. Ko jim pa zapreš vrata, je problem. Nekaj časa so bili v lastništvu Adris grupe, od g. Vlahovića, potem pa so jih odkupili Angleži – British American Tobacco.

G. Wolf, ko ste se umaknili iz Formule 1, o vas ni bilo kaj dosti več zaslišati…

Ko sem leta 1981 prodal firmo, sem dobil dober denar, da nisem rabil več delati in sem odtlej enajst let živel na francoski rivieri, v Cannesu.

Leta 1993 ste nato na Floridi sofinancirali ameriško podjetje z gasilnimi vozili Firewolf Industries, drži?

Nekaj časa smo z letalsko firmo, ki sem jo tedaj kupil, Firewolf Industries imeli pogodbo, da delamo za Delta Force, posebna vozila, nekaj podobnega kot Patrie, le da niso imela topov. Ko že govorimo o Patrii… Patria je čisto normalno vozilo, potem pa vojska nanj da dodatno opremo. Vozilo je seveda moralo izpolnjevati določene pogoje. V Chicagu nas je nato odkupilo konkurenčno podjetje in ko sem firmo prodal, sem kupil ranč v kanadski Britanski Kolumbiji, v Acapulcu sem imel hišo. In nekaj let sem nato potoval naokrog…

Kaj je sedaj s tem vašim famoznim rančem, na katerem ste se bojda skrivali, ko vas je iskalo slovensko pravosodje zaradi Patrie?

Wolf se nikoli pred nikomer ni skrival, o Patrii bom še kaj kasneje povedal… V Britanski Kolumbiji imam veliki ranč, na katerem je 2500 krav in ga sedaj dajem v najem, kar mi prinaša nekaj denarja. Lahko bi ga prodal in dobil zanj lepi denar, a mi je pri srcu. Poleg tega nedaleč od mojega ranča, gradimo železniški terminal, kjer se gradijo tri, štiri nove linije. Sedaj ste se nekaj v Sloveniji pogovarjali o drugem tiru. Mi bomo zgradili 100 km proge za okrog 60 miljionov dolarjev. 1 meter take proge stane približno 60 dolarjev, ne pa nekih vrtoglavih številk. Nekdo bi si v Sloveniji očitno spet napolnil žepe.

Pred kratkim ste na Hrvaškem po uspešno dobljeni tožbi dejali, da boste »tožili  Slovenijo za 100 milijonov dolarjev, kajti kako lahko plačam predsedniku SDS Janezu Janši, če ga do sodišča nikoli v življenju nisem videl«. Zakaj takšen astronomski znesek? Drugi po krivem preganjanji in obsojeni v zadevi Patria tožijo državo za precej manjše zneske.

Meni so uničili tako gospodarsko kariero kot zdravje. Ob možganski kapi, ki me je ob tem doletela, sem imel veliko srečo, da nisem pristal na vozičku. Zdaj se zdravo prehranjujem, veliko hodim. V Evropi moram najprej razčistiti sodne zadeve, ki še visijo v zraku, nato sledi Slovenija. Še stotič: jaz nikoli nikogar nisem podkupil. Slovenskim politikom sem marsikaj pomagal, povezal sem jih z Izraelom, pomagal sem mnogim podjetjem, marsikje sem izgubil svoj denar. Problem tukaj je mentaliteta. Če Nemci naredijo šasijo v enajstih urah, jo naši delajo 27 ur. In ko jim to poveš, ti rečejo, da so oni drugače organizirani. Ja, pa kaj naj še jaz naredim? Naj dam denar, organiziram, naj na koncu še švasam? Ne, sedaj imam teh ljudi, ki so meni naredili takšno škodo dovolj, zato tudi takšen znesek.

Specializirano državno tožilstvo oz. razvpiti celjski tožilec Stanislav Pintar, je zaradi pranja denarja 10. julija 2017 proti vam vložil obtožnico na mariborsko sodišče, ki pa še ni pravnomočna. V zadevi “Patria 2017” naj bi šlo za 2,3 milijona evrov, ki naj bi jih vi dobili od dela provizije Patrie pri poslih za dobavo oklepnikov Slovenski vojski.

Najprej, tale tožilec Pintar naj si malo pogleda evropsko zakonodajo, saj ne morem biti preganjan za isto zadevo v dveh državah članicah EU. Očitno se je tudi Pintar tako kot pred njim Ferlinc šolal v Kumrovcu. To, da Pintar klofta svojo žensko, to mene ne imponira. Kot katerega državljana me bo sploh preganjal: kot kanadskega, nemškega, švicarskega ali hrvaškega?

Tega tožilca Pintarja bom tožil jaz kot nemški državljan, ker mi je povzročil dodatne zdravstvene težave, kakor tudi poslovno škodo. Tožilca Pintarja bom tožil kot fizično osebo, on ni noben Bog. On je navaden lažnivec.

Še to: avstrijski tožilec, ki me je preganjal v Avstriji, ni več tožilec! Verjetno bo prišel v jeseni pobirati grozdje na Štajersko, včasih pa je bil veliki tožilec. Tudi kanadski pravosodni minister, ki se je spravil name in me hotel izročiti Sloveniji, danes v Kanadi kot pravnik nima več nobenega dela, saj se je osmešil na celi črti.

Nikoli ni bilo nikakršnih podkupnin in ne pranja denarja, ne v poslu s Patrio, ne pri kakršnemkoli drugem poslu. Z Riedlom še danes poslujeva in ni nikakršnih težav.

Kako pa komentirate sojenje, na katerem se morate zagovarjati, ker ste Zvonka Hrastarja poimenovali z udbašem?

Ostajam pri tem. Dokazal bom, da je bil član Udbe. Saj Hrastar ni delal za pionirsko organizacijo, ampak za komuniste, ne glede na to, da je hodil v civilni obleki naokoli. Njegova žena (Barbara Hrastar, op.a.) je bila edina pametna, ki se je umaknila iz zadeve Patria. S Hrastarjem se na sodišču vidiva tik pred božičem, 21. decembra. Kdaj pa so komunisti spoštovali krščanske praznike?

Za konec še eno aktualno vprašanje okoli problematike migrantov v Evropi, ker ste vendarle svetovljan in imate izkušnje tudi iz Kanade, ki je precej multikulturna; kako gledate na to invazijo?

Vi ste Slovenec. Če jaz pridem k vam kot migrant, se moram prilagoditi pravilom, ki tukaj vladajo, ne da jaz vas silim v »mojo stvar«. Jaz sem bil velik zagovornik združene Evrope, ker je to preprečilo tretjo svetovno vojno. Slovenija je v odnosu do BIH imela srečo, tukaj ni bilo težke vojne, a Slovenija vseeno ni bila dolžna vzeti polovice ljudi iz BIH. Tisti, ki pa so prišli, pa so se dolžni ravnati po vaših pravilih. Če ste v moji hiši, boste upoštevali moja pravila. Če jaz pridem k vam, če želim biti pri vas, se bom podredil vašim hišnim pravilom. V Sloveniji pa se zadeve obračajo. Jaz sicer ne vem, koliko je procentualno v Sloveniji vaših južnih bratov, koliko je Slovencev. A verjemite mi, izgubili boste svojo identiteto. Poglejte, kakšen »backlash« je v ZDA proti »latinosom«. Če bo šlo tako naprej, bodo ZDA do leta 2030 izgubile večinsko anglosaksonsko, morda celo belsko identiteto. Podobno je v Kanadi. A Kanada je verjetno edini kraj na svetu, kjer se je vso to mešanje »stopilo«, saj Kanada nima tradicije neke večinske identitete kot npr. mnoge države v Evropi. Kanada ima črnskega in indijanskega ministra, v Kanadi to gre. Kanada je bila zgrajena na drugačni osnovi. Vi v Sloveniji imate dolgo tradicijo bivanja pod Avstro – Ogrsko. Saj tudi tam ni bilo vse prav, seveda. A ostala vam je kultura. Imate opero v Ljubljani, ki je skoraj ista kot na Dunaju, pa v Zagrebu, in v Pragi. Vse to je gradil Plečnik, ki je bil vrhunski arhitekt. Poglejte, ne bom dejal, da so vsi vaši južni bratje »tumasti«, mnogi so izjemno uspešni, a so odšli ven, kjer so spremenili mentaliteto. Med vojno v devetdesetih sem »rajžal« skozi vso Bosno. Problem je, da namesto, da bi Slovenci svoje brate dvignili, jih slednji »tiščijo dol«. Bodite pametni okoli tega, predvsem pa izbirajte pametne politike, ki bodo v prihodnosti vodili v Slovenijo. In to vsekakor niso tisti, ki so se šolali po kumrovških šolah.

Fotografije: Dejan Kaloh/Demokracija/Politikis.si

Deli z drugimi:Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Priporočamo še te vsebine

V ZNP pozivajo organe pregona, naj resno obravnavajo grožnjo Alibegića proti novinarju Možini
Starši nezadovoljni s pogoji v črnomaljskem otroškem vrtcu, ki je še vedno v 20 let stari montažni s…
2 milijardi ogledov na YouTubeu dosegla tudi One Republic (Counting Stars) in Adele (Hello)
Sneg pobelil Slovenijo, že "klasične" težave v cestnem in železniškem prometu

20 komentarjev za “Walter Wolf, po mami Slovenec, ki je že pri 27. letih postal milijonar: “Izbirajte pametne politike in to niso tisti, ki so se šolali po kumrovških šolah!””

  1. Matej pravi:

    Bravo Wolf! Tako se govori. Komunjare so odgovorne za vse slabo, kar se je zgodilo v Sloveniji!

  2. Lepena pravi:

    Malo je takih Slovencev po svetu, zelo malo. To so pravi selfmade mani. Kapo dol g. Wolf!

  3. raft pravi:

    Vsega spoštovanja vreden gospod. Od srca mu želim veliko zdravja in sreče.

  4. Miha pravi:

    Super intervju in super oseba tale Walter Wolf.

  5. čarli pravi:

    Res faca… 🙂 Še na mnoga leta WW!

  6. Peter pravi:

    Če bi v Sloveniji imeli samo 5 Wolfov, bi bili res druga Švica. Ker pa imamo samo 1 Kučana, smo to kar smo – yu bananarepublika iz katere vsi bežijo.

  7. zipi pravi:

    Legendaaaaaaaaaaaa!!!

  8. bruh pravi:

    vedno je povedal le resnico o naših kučanovih zločinskih in mafijskih rdečih pra scih in svi njah, zato so ga naši kućanovi smdeči in mafijski kadri v sodstvu preganjali in želeli zapreti….ajd…

  9. re gornjim pravi:

    “Izbirajte pametne politike” ! Pa ja ni mislil s tem Janše in kompanije?

  10. RESNICA pravi:

    kako je lepo povedal, da Janša ni za politiko in da ni pametna izbira
    PETER, V DREKU SMO KER IMAMO KUP TIPOV ALA JANŠA

  11. junior pesimist pravi:

    NE, mislil je sarac, murgelj, pohar, modnidorfer, ropar, cviklov, januković,trčen, cmera itn, in tako dalje. Vsaka izrčena beseda Gospoda Wolfa je zlata vredna.

  12. Bogo pravi:

    Marsikdo bi se lahko v Sloveniji učil od g. Wolfa, od politike še bolj pa do gospodarstva. Problem v Sloveniji je namreč v tem, da sami teoretiki na položajih, ki pojma nimajo kako se kakšen evro zasluži v realnem sektorju.

  13. Sandi pravi:

    Odličen intervju! Še več takih pogovorov z ljudmi, ki imajo kaj za povedati in jim je uspelo tudi v svetu!

  14. raft pravi:

    re gornjim pravi:

    “Izbirajte pametne politike” ! Pa ja ni mislil s tem Janše in kompanije?
    ———————————–
    Lepo, da vas zanima kaj g. Walter Wolf misli.

  15. re gornjim pravi:

    Na kakšen način je pa prišel do bogastva, ne pove? S poštenim delom težko verjetno, sicer je pa znan po “šmugl poslih”.

  16. maja pravi:

    A ŽE IMA SVOJO ULICO?

  17. Aurelius pravi:

    G. Wolf je vse, kar ima, zaslužil na osnovi svojega intelekta, sposobnosti in spleta okoliščin, ki jih je znal v najboljši meri izkoristii in nikjer v svetu nima problemov z izjemo Slovenije, kjer ga hočejo naši kaviarkomunajzarji potunkati za vsako ceno, da bi prikrili svojem umazane rabote – SMRT KAVIARKOMUNAJZARJEM !

  18. Aurelius pravi:

    Svoj prejšnji komentar moram malo omiliti – kaviarkomunajzarjem pravzaprav res ne želim smrti, ampak bi jim prav privoščil gnitje v ječi vse do smrti !!!

  19. Benedikt pravi:

    WW je svoje ime dobro vnouciu. Kot otrok je prodajau staro zelezo. Pa to je biznis. Biznis ima v krvi. Tudi jaz sem prodajau staro zelezo na odpad. Pa sem biu edini . Maminim sinckom, danasnjim vodilnim je bilo to “necastno” delo. Isto velja dandanes. O Bog! Usmili se te nesrecne dezelice… https://de.nametests.com/test/result/benedikt/ps_10391736275/https://de.nametests.com/test/result/benedikt/ps_10391736275/

  20. re gornjemu pravi:

    Pomota! On ima probleme še marsikje v svetu! Le brati je potrebno, ovčica!

Komentiraj

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Oglasno sporočilo



Oglasno sporocilo

Anketa

SDS je v DZ vložila predlog za ustavno obtožbo zoper premierja Mira Cerarja zaradi zadeve Šami. Vaš komentar?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...
Oglasno sporočilo