Spremljaj Politikis na
Politikis na Facebooku   Politikis na Twitterju
Politikis na Facebooku Politikis na Twitterju Politikis
Vroče vsebine

Dvajset članic EU potrdilo vzpostavitev evropskega javnega tožilstva

Objavil 12. 10. 2017 pod kategorijo EVROPA, SVET. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom

Dvajset članic EU, tudi Slovenija, je danes v Luksemburgu po štirih letih pogajanj sprejelo zakonodajo za vzpostavitev evropskega javnega tožilstva, ki naj bi začelo delovati leta 2020. Namen je zagotoviti učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU. Slovenija mora spremeniti kazenski postopek, opozarjajo na ministrstvu.

Evropsko javno tožilstvo s sedežem v Luksemburgu bo pod določenimi pogoji pristojno za preiskavo in pregon goljufij in drugih kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese EU.

Odpravilo naj bi obstoječe pomanjkljivosti pri soočanju s kompleksnimi primeri goljufij v povezavi s strukturnimi skladi EU ali DDV ter zagotovilo močnejši in boljši proračun EU.

Osrednjo vlogo bo imel evropski glavni tožilec, ki bo vodil urad. Pooblaščeni evropski tožilci v posameznih članicah bodo pristojni za dnevno izvajanje preiskav in pregona.

Vzpostavitev tožilstva je pomemben korak v evropskem pravosodnem sodelovanju, ki bo pomagal zavarovati denar naših davkoplačevalcev tudi v primeru čezmejnih kaznivih dejanj, je poudaril estonski pravosodni minister Urmas Reinsalu, ki je vodil zasedanje.

V Evropski komisiji pa poudarjajo, da bo vzpostavitev evropskega javnega tožilstva resnično spremenila pravila igre. Ker so številne goljufije na škodo proračuna EU čezmejne, je potrebna tudi institucija, ki jih lahko ne le preiskuje, temveč tudi preganja, so še izpostavili.

Slovenski minister Goran Klemenčič poudarja, da gre za zgodovinski trenutek, so sporočili z ministrstva za pravosodje. Ob tem so opozorili, da bo treba v Sloveniji spremeniti kazenski postopek, da ne bi ob uveljavitvi uredbe kršili pravnega reda EU.

“Že v pogajanjih se je izkazalo, da je Slovenija ostala zadnja država članica, ki še ni posodobila sistema preiskave kaznivih dejanj in omejila vloge preiskovalnega sodnika,” opozarjajo na ministrstvu.

“Ministrstvo za pravosodje je zato že pripravilo ustrezne spremembe zakona o kazenskem postopku, a je njihova usoda še negotova ter odvisna od volje in zavedanja poslancev državnega zbora,” so še izpostavili.

Da je evropsko javno tožilstvo preboj v boju proti korupciji, četudi ne gre za evropski FBI, so poudarili tudi v Transparency International. Ob tem so opozorili na osmerico, ki se projektu ni pridružila, zlasti na grožnjo korupcije pri uporabi sredstev EU na Poljskem in Madžarskem.

Začetek delovanja tožilstva bo določila Evropska komisija na podlagi predloga evropskega glavnega tožilca po vzpostavitvi urada. To se ne bo zgodilo prej kot v treh letih po uveljavitvi uredbe, ki so jo danes sprejeli ministri.

Pri projektu sodelujejo Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Nemčija, Španija, Finska, Francija, Latvija, Litva, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Slovaška, Italija, Avstrija in Slovenija.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v govoru o stanju unije septembra predlagal, naj se pristojnosti tožilstva razširijo tudi na kazniva dejanja v povezavi s terorizmom, kar podpirata Francija in Italija. Tudi Slovenija temu po navedbah pravosodnega ministrstva ne bi nasprotovala. A to bo tema prihodnjih razprav.

Evropsko javno tožilstvo se vzpostavlja v sklopu okrepljenega sodelovanja, ki se lahko uporabi, če pomemben predlog, ki se mora sprejeti s soglasjem, blokira ena članica ali manjša skupina držav. Preostale članice se lahko projektu pridružijo kadar koli.

To je peti primer, ko se je skupina članic odločila za okrepljeno sodelovanje na nekem področju v okviru pogodb EU. O okrepljenem sodelovanju se govori tudi v primeru schengna in evra, vendar v teh dveh primerih ne gre za projekt na podlagi pogodb EU.

Okrepljeno sodelovanje so članice prvič zagnale leta 2010 na področju čezmejnih razvez, nato so na ta način uvedle evropski patent. Skupina držav se ga trudi vzpostaviti tudi na področju spornega davka na finančne transakcije. Četrti primer so čezmejna premoženjska razmerja med zakonci ali partnerji.

Pravosodni ministri danes obravnavajo še vrsto drugih tem, na primer evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (Ecris); skupaj z notranjimi ministri pa razpravljajo tudi o kazenskem pravosodju v kibernetskem prostoru.

Slovenijo danes v Luksemburgu zastopata minister Klemenčič in državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, ki se bo v petek udeležil še zasedanja notranjih ministrov, na katerem bo v ospredju reforma schengna. (sta)

Deli z drugimi:Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Priporočamo še te vsebine

Trump v svojem prvem nastopu pred svetovnimi voditelji pozval k reformi ZN
Orban presenetil: Madžarom priporoča celo molitev za zmago Merklove na parlamentarnih volitvah
Švicarji po neuradnih rezultatih zavrnili pokojninsko reformo
Posebni tožilec Mueller naj bi zaradi ruske afere v kratkem vložil obtožnico proti nekdanjemu šefu k…

Komentiraj

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Oglasno sporočilo



Oglasno sporocilo

Anketa

Naj se po vzoru iz Avstrije tudi v Sloveniji prepove javno nošenje burk in nikabov?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...
Oglasno sporočilo