Spremljaj Politikis na
Politikis na Facebooku   Politikis na Twitterju
Politikis na Facebooku Politikis na Twitterju Politikis
Vroče vsebine

Za prispevek k vedenjski ekonomiji Richardu H. Thalerju prineslo Nobelovo nagrado

Objavil 09. 10. 2017 pod kategorijo BIZNIS, KORPORACIJE & DRŽAVA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom

Za ekonomskimi odločitvami pogosto ne tiči le čista logika. Žirija za Nobelovo nagrado je letos odlikovala znanstvenika, ki raziskuje natanko to: Nobelova nagrada za ekonomijo gre v roke ameriškemu znanstveniku Richardu H. Thalerju za njegov prispevek k vedenjski ekonomiji, so danes sporočili iz Kraljeve švedske akademije.

Dvainsedemdesetletni profesor na univerzi v Chicagu se pri svojem delu osredotoča predvsem na psihološke faktorje, ki vplivajo na ekonomske odločitve. Nobelovo nagrado je prejel za pionirsko delo na področju povezovanja ekonomije in psihologije. “Dokazal je, da omejena racionalnost, socialne preference in pomanjkanje samoobvladovanja sistematično vplivajo na odločitve posameznikov kot tudi na rezultate na trgu,” piše v obrazložitvi.

Njegove empirične ugotovitve in teoretični vpogledi so pripomogli k oblikovanju novega in hitro rastočega področja vedenjske ekonomije, ki je močno vplivalo na številna področja ekonomskih raziskav in politike, je še dodala žirija.

Kmalu po razglasitvi je Thaler na vprašanje novinarjev, kako bo porabil nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (944.000 evrov), odvrnil, da se bo potrudil porabiti denar, “kolikor je mogoče neracionalno”. Dodal je, da je nagrade vesel, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Po besedah Mateja Černeta s katedre za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je Kraljeva švedska akademija z odločitvijo za podelitev nagrade Thalerju poslala pomemben signal o vrednosti področja vedenjske ekonomije znotraj širšega pojmovanja ekonomije kot celote. “V prihodnosti bi si želel še kake podobne odločitve oz. celo prepoznavanja še bolj psiholoških oz. organizacijsko-psiholoških tem v razumevanju ekonomske stroke, ki bi jih morebiti nagradila akademija,” je dejal za STA.

Černe je povedal, da je Thaler pravzaprav nadaljeval delo Daniela Kahnemana (op. prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2002) oz. je z njim zelo komplementaren, in prispeval k razumevanju procesov odločanja predvsem s povezovanjem s psihologijo in kognitivnimi (spoznavnimi) procesi. “Pri tem se je osredotočal na pomanjkljivosti tradicionalnega pojmovanja mikroekonomije, pa tudi financ, in opozarjal na nepopolnost pojmovanja posameznika kot racionalnega odločevalca,” je pojasnil Černe in izpostavil njegovo poudarjanje, da je treba pri odločanju upoštevati pristranskosti in subjektivnosti posameznikov.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.

Nagrada za ekonomijo tehnično ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izplačuje iz njegove zapuščine, vendar pa se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami. Med prejemniki že vse od prve podelitve leta 1969 prevladujejo Američani. Lani sta jo prejela Britanec Oliver Hart in Finec Bengt Holmström, ki pa oba predavata na ameriških univerzah.

Nobelovo nagrado za medicino so letos prejeli ameriški znanstveniki Jeffrey C Hall, Michael Rosbash in Michael Young za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti telesa, znanim kot cirkadijski ritem. Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli ameriški znanstveniki Rainer Weiss, Barry Barish in Kip Thorne za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov.

Nobelovo nagrado za kemijo so prejeli Švicar Jacques Dubochet, Američan Joachim Frank in Britanec Richard Henderson za razvoj krioelektronske mikroskopije. Prejemnik Nobelove nagrade za literaturo pa je britanski pisatelj Kazuo Ishiguro.

V petek je postal znan še prejemnik najbolj prestižne Nobelove nagrade, in sicer nagrade za mir. To je prejela mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje Ican za prizadevanja za osveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja. (sta)

Deli z drugimi:Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Priporočamo še te vsebine

Po Podkorenu bo strašilo več kot 450 grozljivih parkeljnov
Na črni petek stavka pri Amazonu v Nemčiji in Italiji
V prenovljeni prireditveni jahalnici Kobilarne Lipica prenovljena predstava Lipiške šole klasičnega …
Letalski prevoznik Niki od danes ne leti več, na cesto 1000 delavcev

Komentiraj

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Oglasno sporočilo



Oglasno sporocilo

Anketa

SDS je v DZ vložila predlog za ustavno obtožbo zoper premierja Mira Cerarja zaradi zadeve Šami. Vaš komentar?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...
Oglasno sporočilo