Spremljaj Politikis na
Politikis na Facebooku   Politikis na Twitterju
Politikis na Facebooku Politikis na Twitterju Politikis
Vroče vsebine

V čast prazniku Primorske pohod ob Rapalski meji

Objavil 17. 09. 2017 pod kategorijo LAJF, TRIP, ZANIMIVOSTI, ZGODOVINA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom

Združeni člani turističnih društev Žiri in Sovodenj, planinskih društev Žiri, Idrija, Sovodenj in Cerkno ter Zgodovinskega društva Rapalska meja ob 70-letnici vrnitve Primorske k matični domovini pripravljajo jubilejne pohode z več koncev obeh strani nekdanje meje.

Pohodniki se bodo na pot podali iz Žirov, Idrije, Spodnje Idrije, Sovodnja in Ledin, vsi z istim ciljem, da se srečajo na nekdanji italijansko-jugoslovanski Rapalski meji pred planinsko kočo Planinskega društva Žiri na Mrzlik na Mrzlem vrhu, v bližini glavnega mejnika številka 38.

Tam bodo ob 12. uri pripravili slovesnost s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovali Moški pevski zbor Alpina, Pihalni orkester Alpina ter dramski igralci in pevke Grabljice. Slavnostni govornik pa bo Uroš Lipušček. Sledilo bo družabno srečanje vseh pohodnikov in obiskovalcev prireditve.

Na letošnji slovesnosti se bodo spomnili pomembnih obletnic – 70-letnice od izbrisa rapalske meje. V spomin na ta dan obeležuje Slovenija 15. september z državnim praznikom – dnem vrnitve Primorske k matični domovini. Obenem se bodo spomnili tudi na 70. rojstni dan Nove Gorice.

Na prireditev na Mrzlem vrhu je mogoče priti tudi z avtomobilom.

Na Mrzlem vrhu potekajo srečanja že od leta 2004. Pohodov se vsako leto udeleži med 120 in 300 pohodnikov in poteka ob vsakem vremenu, je za STA v imenu organizatorjev povedal Rok Klemenčič.

Rapalska meja je bila meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Kraljevino Jugoslavijo), določena leta 1920 v italijanskem mestu Rapallo. Meja, ki jo ni več, je pomnik samovoljnega kupčevanja velikih svetovnih sil in njihovega kosanja malih narodov. Zasekala je med Slovence in jih razdelila ravno v času, ko so postajale ideje o naši samostojnosti skorajda uresničljive.

S tem je Italiji pripadla tretjina slovenskega etničnega ozemlja z več kot 300.000 Slovenci. V zameno pa so Kraljevina Italija in svet priznali Kraljevino SHS. Na priključenem ozemlju so takoj začela z narodno prevzgojo v “višjo” italijansko kulturo, kar je preseglo vse normalne človeške norme s prevzemom oblasti fašistov leta 1922.

Nov zemljevid Evrope, po drugi svetovni vojni se je urejeval na Pariški mirovni konferenci s pričetkom 29. avgusta 1946, na kateri je sodelovalo 21 držav. V noči med 9. in 10. oktobrom so izglasovali za novo državno mejo med Jugoslavijo in Italijo, vendar sta tako Jugoslavija kot Italija grozili, da ne bosta sprejeli krivične mirovne pogodbe. A 10. februarja 1947 sta jo podpisali, v veljavo pa je stopila 15. septembra 1947. (sta)

Deli z drugimi:Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Priporočamo še te vsebine

35-letnik Avstrijec zaradi nacističnih tetovaž za 30 mesecev v zapor; doma pa še muzej s slikami &qu…
Fundacija Ane Frank kupila še družinsko hišo v Amsterdamu, a te ne bo postala muzej
Platinasta poroka: britanska kraljica in princ Philip v zakonskem stanu že 70 let
Po svetu bo danes potekal svetovni dan darovanja

Komentiraj

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Oglasno sporočilo



Oglasno sporocilo

Anketa

SDS je v DZ vložila predlog za ustavno obtožbo zoper premierja Mira Cerarja zaradi zadeve Šami. Vaš komentar?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...
Oglasno sporočilo