Spremljaj Politikis na
Politikis na Facebooku   Politikis na Twitterju
Politikis na Facebooku Politikis na Twitterju Politikis
Vroče vsebine

Osamljeni kralj na Lentajnovi: 25 črk slovenske abecede kot 25 asociacij za 25 let obdravskega festivala

Objavil 30. 06. 2017 pod kategorijo KOMENTAR, POLITKOLUMNA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom

Piše: Aljoša Dragaš, publicist

A- Akreditacija ali Arsenović? Arsenović! Saša. Znani mariborski gostinec. Priložnostni kanibal, nekoč je svojemu zaposlenemu odgriznil uho. Ali del ušesa? Kdo bi se spomnil?! Večer prav gotovo ne, saj je v njegovi režiji od letos priložnostni kolumnist. Kar pomeni, da je tudi uradno postal kreator javnega mnenja. Kot da ne bi vedeli, da se v prosluli štajerski metropoli volitve dobivajo v gostilnah. Kjer se- med stalnimi in občasnimi pivci in jedci- ne kreirajo samo mnenja, ampak tudi volilni kandidati. No, Arsenovič ima vse našteto: gostilne in ( kreatorsko) klientelo, zato ne čudi, da je zdaj še sam postal kandidat. “Strici” so dolgo iskali primernega kandidata, tipali teren; saj veste, da še enkrat kupimo “nekoga, ki zna; ki bo v red spravil; ki je dokazal”. Pa je enemu izmed njih padlo na pamet, da bi ga lahko vzljubili patriciji in plebs, ergo Rožmarin in tisti, ki se tovijo s picami. Večer je dodal z Arsenovićevim podpisom overjen pamflet, ostane “Friendly Persuasion” via milančki in ostala štala lokalnega radia.

B- Bob. Geldof ali oni drugi; je čisto vseeno. Bob Geldof še enkrat več predstavlja preizkušeno, a hkrati tudi prežvečeno taktiko “svetovne zvezde”. Odslužene in v zatonu, a to režimski mediji pozabijo pripisati. Zato tudi oni drugi, bob, nikoli ne pomaga, sploh zato, ker tudi z njim operirajo isti. In enaki. Kdo ve, morda bi Geldof za priliko spesnil drugače, če bi poznal ozadja. “Tell me why I don’t like Festival Lent!”, denimo. Bobu bob, robu ek.

C- Cvikl. Helena. Naslednja v vrsti podjetnih, ki naj bi znali “spraviti v red”. Na Lentu, v VipU, se je pokazala, tam tudi dokazala. Z napako. Ki jo bomo zamolčali, dokler se ne razjasni, kdo je komu konj in kdo komu kobila. Kdo “trojanski” in kdo “vlečna”?! V ožjih kombinacijah lokalne elit(ic)e, po principu Arsenović.

Č- črednost kot skriti cilj oz. namen festivala ali Čarobni december kot njegov derivat?! Nič od tega, zmaga gospod Čevap. Za razlago glej črki P in predvsem L!

D- družinski. Festival. Tudi letos o(b)stane ugotovitev lanske kolumne: “Rukavina si želi Festival Lent kot družinski festival; saj veste, za vsakogar nekaj. Kar zveni kot idealno opravičilo za stagnacijo: mi v bistvu ne vemo, kaj bi, zato ponudimo, kar je pač na razpolago, vi pa si po potrebi vzemite. Kot realsocialistična samopostrežna restavracija, mater. Hej, kot delavska menza.”

E- elitizem. Najresnejši kandidat “družinskemu” je bil “dopust”. Izgubil je, ker ga lahko opišemo tudi drugače. Dežurni propagandisti namreč tudi letos niso pozabili poudariti, da “se je nekoč zaradi Lenta prestavljal dopust”. Osebno ne poznam nikogar, ki bi zaradi ponudbe FL prestavil dopust, poznam pa jih kar nekaj, ki so izžeti komaj čakali, da se konča, da so lahko šli na dopust. Da ne omenjam stanovalcev, ki bi potrebovali več dopustov, da si psiho- fizično opomorejo. Diagnoza pri obojnih enaka: kakofonija ponudbe. Dopuščam pa možnost, da si je zaradi Lenta dopust prestavljala lokalna elit(ic)a in to iz enostavnih razlogov: ker se je (bilo) vredno pokazati in ker je- zastonj. Iz istega razloga proračun vzdržuje kulturniške mastodonte, tipa SNG Maribor ali pa Festival Lent, ki na tak način spretno preproda večino “svoje” produkcije. Svoji svojim.

F- Franc Kangler ali Fištravec Andrej?! Oba. Vzrok in posledica. Živa dokaza sprijenosti slovenske medijsko- kulturniške srenje. FK v obdobju “srebrnega Lenta” preživlja najbrž najtežje dni v življenju, saj mora vesoljni Sloveniji dokazovati, od kod mu premoženje.

AF istočasno fura dolce vita; za kaj drugega kot marionetno pop- ikono pač niti ni bil mišljen. Morebiten Kanglerjev traktorizirani prihod na sodišče bi bil performans par excellence, o katerem bi govorile še generacije in ki bi v trenutku zasenčil vse prejšnje in prihodnje Rukavinove ognjemete, ki so njegovo večno, trajno in najmočnejše orožje. A nikar prehitro: Kangler- čeravno okarakteriziran kot kmetavz, nevreden ( kvazi) meščanskega Maribora- vmes ( tudi sodno) dokazuje, da je kmet. Premožen. S tem je v njem na nek način več gospoda, kot ga bo v kvazi- levičarskih skorojevičih, katerih skrajni domet je plastificirana obdravska promenada, kadar koli. Zato ga na sodišče za volanom traktorja ( najbrž) ne bo; bi pa moral ravno na njem v ViPa “prijezditi” Fištravec, da si tovarišija zmeče klobuke v obraze. In reče gnoju- gnoj.

G- Gogo, kakopak! Še eden iz plejade večnih direktorjev. Lani ga je Branka Bezjak načela z vprašanjem o novem mandatu, naslednji petletki, heh. “Jo bo dočakal?” Seveda jo je, v nasprotju z njo. Ostaja lanska ugotovitev: ” Rukavina ni krizni manager, ampak nekdanji povzpetnik, ki na pridobljeni poziciji mirno in potrpežljivo čaka; bodisi, da kriza mine, bodisi, da se karte na novo premešajo.”

H- hiper! Ali híper. Predpona v sestavljenkah za izražanje visoke stopnje, povečanja in pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede. Hiperdimenzioniranje, denimo. Ob vsebinski osiromašenosti materializirana nuja za lentarski obstoj. Predpogoj za mentalno hlapčevstvo.

I- intervencionizem. Državni. Vselej, ko so njihove pozicije ogrožene, se pravoverni del kulturniške srenje postavi na zadnje noge in zahteva intervencijo države/ državne elite v vidu “branjenja vrednot in vrednosti”. V zameno jim ponudi taka dogajanja, ki so v idejni zasnovi platforme za dnevno- politični marketing in družbeno- hierarhično pozicioniranje.

J- Jehovci! Kdo? Jehovine priče, mater! Štiri zelo dobro poznam. Prvi dirja naokrog z rešilcem in je v danem trenutku vaše edino upanje, drugi ljudem uravnava stopala, tretji temperaturo, četrti je odličen šahist. Empatija na kvadrat. Kar me bega, je Stražni stolp.

Tisto brezplačno čtivo, ki ga z blaženim- osvobojenim v resnico, heh- nasmeškom na licih ponujajo naokrog. S šokantnimi naslovnicami: deklica boža leva, pterozaver leta naokrog z nosorogi, piton in kokoš srebata isto vodo ali kako že?! Vsi smo v Bogu enaki, pa to. Dolgo časa sem menil, da te utopične podobe nič ne more preseči.

Potem pa je v moj svet vdrl Večer in pravoverni Matija Stepišnik. Takole se mu je zapisalo: “Dišalo je po svobodi, po poletju. Objemali smo svobodo in sonce. Mi in otroci.”

In še: “S promenade se je slišala kitara, od vsepovsod klepeti in smejanje. Frend je grizljal češnjev zavitek, otroci so se podili med igrali in delavnicami in kričali, da bi sladoled. Bosonogi, brez skrbi.” In spet: “Mladi so sedeli v krogih, nekateri so metali frizbi, tretji hodili po vrvi, razpeti med dvema drevesoma.” Vmes medijski yuppie nevarno skrene s štafetne poti, ko butne: “Zvečer smo se šli na Sladolent podpret še z eno od specialitet, da bi bili v optimalni formi še za zgodnjevečerni koncert”, a se z “Tisti filing, ko je v mestu enostavno fajn, toplota v zraku in srcih. Ko te ima, da bi zakričal: Mi smo Maribor” koj popravi.

“Pas maters,” pomislim, “še Goebbels bi zardel.” Kako pokomentirati podoben agitprop? S cinizmom? Pa dajmo! Je Severina, v MB stalna gostja, nastopila na Eurosongu pred ali po znamenitem filmčku? Ne vem. Vem pa, da na vrhuncu dogajanja zavpije: “Afrika, paprika!” Nekdo si je ogledal obe mojstrovini, analno in oralno, nato pa zapisal: “Zdaj si pa predstavljajte, da vam sredi noči, na vrhuncu dogajanja, zavpije: “Afrika, paprika!” Bi dodal, da sicer ne vem, kje Stepišnik doživlja svoje vrhunce dogajanj, še manj kako jih dojema, a srčno upam, da zraven ne vpije: “Mi smo Maribor!”

K- Koroška. Ulica. Bojda živa. Mariborska “Mariahilfer Strasse”. Kjer privilegirani poceni kupujejo napol propadlo, potem pa to “obnavljajo”. Ker imajo “radi” mesto. Udejanjajo neoliberalno javno- zasebno partnerstvo in v sodelovanju z presstitukami čakajo, da primerno nastavljena oblast primerno ukrepa. Kar pomeni izplačljivost investicije, za katere so praviloma jamčile nekoč “družbene” banke, ki so kreditirale privilegirane, ostalim pa zaračunale “zgrešene” investicije. Od “oživitve” Koroške je odvisna nadaljnja politična usoda nič-več-vstajniškega. Nekdo je “za zahihranje” neformalnega dogovora dobil drevo; saj veste, za garancijo. Zdaj poteka druga faza; predvolilna. Če ne znese, bo učenec nadomestil učitelja.

L- le(nt)pinja! Svoj čas, ko so bile krave še bolj debele, so lentarski privilegiranci tekmovali v tem, komu se bo Lent bolj multipliciral, bolj izšel. V vseh ozirih. “Ja sam b(LENT)av!”, je zapisal eden od producentoF, kar niti ni bilo daleč od resnice. Pobralo ga je v ViP šotoru, huh. “PoLENTa!” je bila naslednja domislica. Začuda se nihče ni spomnil na politično nekorekten in železno-repertoaren živež, tako rekoč lentarsko osnovo: le(nt)pinjo!  Z ple(nt)skavico tvorita idealen par; kot Rukavina in Fišteravec, heh. Prvi je moralno in materialno podprl kockasto revolucijo, drugi uslugo vrača z naslednjo petletko in “stalnim odrom na Dravi”.

Mmulti- kulti ali monotonost?! Dileme ni! Glede na odziv plebsa je to monotonost, kar se tiče režimskih medijev pa multi- kulti. Multikulturnost je, skladno z agendo, najpogostejši medijski zapis. Na delu je vojska/ sekta sil kontinuitete: ob “oživljanju” Koroške s(m)o gledali (malo)nogometno tekmo Slovenija: Eritreja, heh. Kolikor slišim, so pravoverni načrtovali tudi javno tkanje preproge. Ni se jim izšlo. So neki drugi strici zagnali vik in krik. Slovenija: Eritreja, huh! Je to povabilo hordam migrantov ali želena kulisa za posle nesojenega župana?!

N- novi Maribor. Kar nas seveda pripelje do agende “Novi Maribor”, ki ga v srcu mesta izvaja iz Pekarne nadrlo in na FDV, filo-faksu ali pod Vezjakom izpiljeno fištrovje. Konkurirala mu je NovaKBM, ker pa skupaj tvorita celoto, imenovano “New World Order”, neke velike razlike itak ni.

O- ognjemet? Ne. Obmetavanje. S torto. Težava- in to večna- strica Gogota je, da bi se rad na stara leta profiliral kot ljudski človek. Heh, kot Kangler svoj čas. Nič čudnega, “ljudski človek” zveni na totem koncu kot idealno opravičilo za vse napake in vse natege. Od tu tudi potreba po “družinskem festivalu”, saj vsak volilec šteje. Tako si je v 70-ih Spielberg, nato pa še H’wood, izmislil “PG”. “Parental Guidance”. H’wood je dobil več gledalcev, nasledniki matere Partije pa več volilcev. H’wood je dobil več zaslužka, nasledniki matere Partije pa, huh, tudi. Kasneje s(m)o vsi skupaj padli v “Žrelo”: H’wood v Spielbergovo, mi pa- skupaj s Festivalom Lent- v tisto tranzicijske NovaKBM in pokojne Zavarovalnice Maribor.

No, eno izmed širši javnosti manj znanih lentarskih tradicij je tudi obmetavanje s torto. Ki poteka v ViPu. Moralno sporno je bilo že v preteklem desetletju, še bolj v 90-ih: fabrike so propadale, vrste za prehranske pakete Karitasa in Rdečega križa daljšale, lentarji pa so se – zavoljo uspešno izvedenega festivala, kajpak- obmetavali s torto. In skupaj z njimi privilegiranci. Ne zveni družinsko, mar ne?! Ali pač?! Familijarno. Famiglie pa vemo, kam spadajo. Poleg tega je obmetavanje s torto, ta “Eva Braun efekt”, značilno za propadajoče družbe in slapstick komedije, ki se- kako zanimivo- ukvarjajo s propadajočimi družbami.

P- politika! Ali ple(nt)skavica? Oboje sestavni del Lenta. Prva je začimba druge, obe pa sestavni del le(nt)pinje. Ostaja dejstvo: Rukavina venomer zatrjuje, da se distancira od politike, a se je z javno podporo Fiš.reku nepovratno umazal. Zdaj gledamo drugi del žaloigre, z naslovom “Stalni oder na Dravi”. Prvi del je znan: Rukavina posodi ozvočenje ( ki naj bi bilo v družbeni lasti) za vstaje, operacijo izvede Srđan Trifunović, ki za nagrado prejme nekdanji kino “Udarnik”. Ajde, vsaj pri imenu niso zgreš’li! Potem- v sodelovanju z Večerom- gledamo brandiranje nič-več-vstajniškega, nato pa še njegovo inavguracijo; v Narodnem domu, kakopak. Vse naprej je šahovska partija, s kmeti, trdnjavami in hobotnicami. Kraljev in kraljic tu ni, zgolj provincialni interes. Vrtičkarji, vrtičkarji.

R- Rukavina! Promo Večer se je skušal pozicionirati kot objektiven. Poizkusili so z “ni v rit, ni mimo” varianto: “Rukavina, odstopi; Rukavina, ostani!” Kaj pa, če bi šli bolj konkretno?! Denimo: “Rukavina, odjebi!” Ali pa z granitno kocko. To obvladajo.

S- sladolent ali spektaklomanija ali stave?! SladoLent je za elit(ic)o, njo razgaljamo skozi abecedo. Spektaklomanija je hrana za revno, ubogo, shirano mariborsko dušo. Ostanejo stave; dokaz, da se ta duša ne da. Neka družbica že leta pobira stave, s katero fotko bodo Večer in ostala trobila pričela vsakoletni promo Lenta in Rukavine. Bo tista na montažnih tribunah nad montažnim glavnim odrom? Ne, glavnega odra več ni. Bo tista na skiroju? Po promenadi? Nak, Rukavina je prestar, ne bo šlo. Bo tista v pisarni?! To bo tisto, ta bo! Letos. Pivo za nagrado.

Š- španovija! Proračunska. Za izbrane. Pravoverne.

T- Thompson, Marko Perković. Ob začetku ti. poletnih dogajanj, ko je pomlad na vrhuncu in se počasi prelevi v poletje, bi moral v Mariboru nastopiti Thompson. Kar je bil direkten udar na levičarsko pop- kulturo, katere opešani paradni konj je Festival Lent. Ne verjamete? Ko sta si Fiš.rek in Zoki na Rotovškem trgu padla v objem, je bilo načrtovano še paradiranje po “promenadi”, ozaljšani s stojnicami, na katerih se “bohoti” kotlovina. Pa čorbanac, ple(nt)skavice in le(nt)pinje. Da bi se “partizani” počutili bolj domače, je tu še “Leskovačka pleskavica” šotor, ki ga potem pozimi- malodane v posmeh- v okviru “Čarobnega decembra”, katerega (so)organizator je tudi Narodni dom, prestavijo pred eno najbolj markantnih mestnih in slovenskih cerkva, Frančiškansko. Riblje Čorbe, Kombinatke, Đoleti se podrazumevajo. Pa trubački orkester srbske vojske, kakopak. Volilno telo je pač treba negovati, obstoj stane, cona ugodja in udobja tudi. Koga briga, če se Maribor vedno znova zavrti v istem, predvidljivem, počasnem, nezanimivem, prežvečenem, preizkušenem, provincialnem ritmu, ki ga odrejajo javno silvestrovanje, Zlata lisica, Lampijončki, Festival Lent in Martinovanje. Z izjemo ene si prireditve delijo celo prizorišče. Vsake toliko tudi kdo pade v Dravo, zadnje čase bolj “za imer”, pa kaj potem. “Ko toti Štajerc v Dravo pade” gre z roko v roki z “Za nami potop” varianto. Perkovič bi bil, domnevni ekstremnosti navkljub, pravzaprav osvežitev, a “to je naš teren”.

U- uzurpacija. Do končne enačbe seveda potem ni daleč: uzurpatorji iz Miklavža so zasedli MOM, kar pa je samo posledica vseh dotedanjih uzurpacij. Rukavinove nebranjenega dravskega nabrežja; (pod)pohorsko- branikovske Pohorja; fištrovja starega mestnega jedra; rukavinovih mestnega parka; “civilne družbe” s strani ekstremnih levičarjev. Lekcija “No space” iz znamenite “No logo” še bolj znamenite Naomi Klein. No logo? Logo, logo. Partijski logo.

V- Večer. Medijski sponzor, ki je- v navezi z drugim, radijskim, medijskim sponzorjem- zvesto in preračunljivo skrbel za promocijo znosnega in zatajevanje obupnega. Spomnim se, kako so se mi starši- ki so otroke pripeljali na takratni državni izvozni image artikel, imenovan Sestre- pritoževali, da niso mogli na tribuno. Seveda, heh: organizatorji so vstopnice štancali kot po tekočem traku, tribuni pa že zdavnaj razprodali. Kot NK Maribor proti Ajaxu ali komu že?! Na hrbtni strani vstopnice je pisalo “Maribor: Publikum”, heh.

Potem so ljudem ponudili dnevno vstopnico, kakopak, a si tudi z njo niso mogli kaj dosti pomagati. Posnetki pritožb so čez noč iz računalnika čudežno izginili, urednik pa je v ViPu še danes reden in rado viden gost. To je navzven. Delček.

Dilanje navznoter je še bolj ogabno. Kulturniška srenja je pogoltnila miklavško vabo, a vsak s svojo figo v žepu. Kar naj nikar ne čudi: vsak od njih je direktor za večno, kulturniki pa obogatijo samo v diktatorskih režimih in- Sloveniji. Rukavino je v boj zoper Kanglerja najbrž gnal goli obstoj; banka se prodaja, je najbrž pomislil, treba bo presedlat’ na proračun. Mestni. Še bolj maščevanje via EPK in ustoličenje Čandra. A Rukavina je pozabil: “Dig two graves before you seek revenge!” Pregovor. Kitajski. Pa tako blizu sta si ( bila) s Fištravcem. Še inavguriral ga je. Da je Roger Moore, ki je to bleknil v James Bondu, umrl skoraj hkrati z Lentom, je nerodno naključje. Da se ta del franšize imenuje “For Your Eyes Only” najbrž tudi.

Z- Za dom spremni! Thompson? Ne, določeni mariborski kulturniki! Za stalni oder spremni!

Smo skoraj na koncu abecede, zato samo dejstva: stalni oder na Dravi je mišljen kot predvolilni adut fištravistov in darilo rukavinovcem. Kot “reševanje ŠC Pohorje”. Ta je propadel, nekdaj Kanglerjeva volilna baza pa(č) ne. Farmadent- ups, stalni oder na Dravi-je mariborski drugi tir.

Ž- Žički dvor. In spet smo pri Arsenoviću. Maribor obvladujejo tri struje, ki jim občasna ilegala nikakor ni tuja: kOltura, športura in rožmarinski klan. Tako jim pravimo. Motno lastninijo, bistro dojemajo. Hitro prisvojijo. V telesu, še bolj v duhu. Namesto modrovanja samo nekaj citatov iz- z Arsenovićevim podpisom overjenega- pamfleta v Večeru: ” Pa nazaj k imenu, torej na Lent! K vodi, nabrežju, tja, kjer bodo obiskovalci uživali v srednjeveškem okolju.” K njemu, torej. Ali pa: “tudi zato z veseljem posodimo prostor pred Žičkim dvorom za Večerov oder.” Ste dojeli?!

Spomnimo: njegova nekdanja žena je kot direktorica MKC med drugim izvedla pisanje in branje pisem podpore “novemu županu”, Andreju Fištravcu. Pustimo dejstvo, da je žena glavnega mestnega gostinskega “trendsetterja” sploh prišla na čelno mesto alternativne kulturne organizacije, ob strani. Ne govorim o izobrazbi, ki ni vprašljiva, prej nasprotno. A sijoči obrazi titoističnega performansa, ko so lastne umotvore brali kar na MOM, pred obličjem maziljenega, so ostali v spominu. Kmalu Arsenović postane lastnik Žičkega dvora, da osebni spomin ne mutira v kolektivnega, pa skrbi prav Večer, katerega uredniki so njegova redna klientela, huh. Je Arsenović mariborski Janković?! Figura, ki obvladuje (skupne) ovce, zdaj pa bi še (skupne) novce?! Kmalu več. Po ognjemetu.

Deli z drugimi:Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Priporočamo še te vsebine

Levica je perfidni ideološki stroj, ki uporabi že vsak pijanski gostilniški čvek za diskreditacijo d…
Boj za Maribor in zakaj sta Romana in Maja napovedali predsedniški kandidaturi ravno v štajerski met…
BOBU BOB… in TIGR
Ob košarkarskem zlatu in srebru še o blatnem slovenskem in srbskem rasizmu

7 komentarjev za “Osamljeni kralj na Lentajnovi: 25 črk slovenske abecede kot 25 asociacij za 25 let obdravskega festivala”

  1. joža pravi:

    Lent Festival je v bistvu ves mariborski lumpenproletariat na promenadi pod žarometi. Pa še taki idioti so, da se vsako leto vedno znova kažejo 🙂

  2. Andro pravi:

    Aljoša še enkrat si zabil žebljico na glavico!

  3. zipi pravi:

    Hvala bogu, da je konec. Smrad po srbskem praženju in poceni muziki je nevzdržen.

  4. Adolfo pravi:

    Aljoša še enkrat si zabil žebljico na glavico! Kolk računaš za nadstrešek 5×8 m? ( 10 žebljic na kvadratni meter)

  5. Re gornjemu pravi:

    Ja,mogoče bi bilo res pametneje,da bi se lotil tega posla

  6. GARINCHA pravi:

    odkar temule
    piskaralu
    .pr novi tv-24
    plačujejo bone za hrano
    .
    se mu je odprla goflja
    .
    kot da b bral nivo
    kakšn
    .
    .balkansko

    žuto štampo

    .

  7. GARINCHA pravi:

    no sicer je –politikis
    .
    tko
    .
    cel
    en ..sekret.

Komentiraj

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Oglasno sporočilo


Oglasno sporocilo

Anketa

24. septembra bo referendum o gradnji 2. tira. Ste za ali proti?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...
Oglasno sporočilo