Spremljaj Politikis na
Politikis na Facebooku   Politikis na Twitterju
Politikis na Facebooku Politikis na Twitterju Politikis
Vroče vsebine

Pred preiskovalno “bančno” komisijo NLB-jevca Jamnik in Narat z neprepričljivimi in izmikajočimi odgovori

Objavil 15. 05. 2017 pod kategorijo BANČNIŠTVO, BIZNIS, KORPORACIJE & DRŽAVA, POLITIKA, SLOVENIJA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je danes zaslišala nekdanja člana uprave NLB Alojza Slavka Jamnika in Mateja Narata. Povedala sta, da je hitro rast banke pred krizo določala strategija banke in da so kredite odobravali na podlagi strokovnih predlogov služb banke.

Jamnik, ki je bil član uprave NLB med letoma 1997 in 2002 ter od sredine leta 2007 do konca novembra 2009, je med razlogi za potrebo po dodatnem kapitalu NLB navedel strategijo banke po vstopu KBC, ki se je osredotočala na hitro rast in visok donos. Izplačevale so se dividende in z rastjo banke je kapitalski količnik padal, ker kapitala nista zagotavljala lastnika, ampak ga je banka pridobivala v drugih oblikah, med drugim s podrejenimi obveznostmi.

Jamnik se ni strinjal z izračunom bančne luknje. “Najprej jo boste morali dobro definirati,” je odgovoril na vprašanje, ali se čuti odgovornega za luknjo, ki jo je s slabimi posojili soustvarila NLB. “Če so delnice Pivovarne Laško bančna luknja, je v tem sistemu nekaj zelo narobe … Bile so prodane za nekaj deset milijonov evrov več, kot pa so bile odnešene iz NLB,” je ponazoril.

Kot primer je navedel tudi različno usodo Gorenjske banke in Banke Celje, ki sta bili zelo primerljivi banki. Vodstvo Gorenjske banke se je odločilo, da banke ne bo prepustilo državni sanaciji, in dve leti zatem, ko je bil ugotovljen kapitalski primanjkljaj v višini okoli 320 milijonov evrov, je regulator zahteval 12-milijonsko dokapitalizacijo. “To mi je strokovno nejasno,” je dejal Jamnik. Banka Celje pa je šla po poti državne sanacije z razlastitvijo delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, državno dokapitalizacijo in pripojitvijo k Abanki. “Menim, da način ugotavljanja bančnih izgub na primerjavi teh dveh bank kaže na velik problem,” je dejal Jamnik.

Večkrat je izpostavil primera Istrabenza, pri katerem so banke sklenile sporazum in se poplačale s prodajo naložb, ter holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, pri katerih se je sprejetje tovrstnega sporazuma, kljub temu da je bil med bankami usklajen, ustavilo. Zakaj, Jamnik ne ve, ocenjuje pa, da bi samo s prodajo Heliosa pokrili polovico dolgov.

Jamnik je zavrnil očitek, da so v banki oba holdinga vodili kot ločeni, ne povezani osebi, da bi jima omogočili višje kreditiranje. Prav tako je zanikal, da bi dejstvo, da je njegov brat Anton ljubljanski pomožni škof, kakorkoli vplivalo na odobravanje kreditov holdingom, ki sta bila v lasti Mariborske nadškofije. Tudi glede odobravanja kreditov družbi SCT, v katere upravnem odboru je bil njegov drugi brat Janez, je dejal, da se je iz odločanja izločil in da ni vplival na kakršnokoli odločitev glede teh posojil.

Narat, ki je bil v upravi NLB v dveh mandatih med letoma 2002 in 2009, je dejal, da je bila podlaga za hitro rast banke delničarski sporazum med državo, KBC in Evropske banke za obnovo in razvoj, na katerem so temeljili tudi strategija in letni načrti.

Tako kot Jamnik je poudaril, da je kreditni odbor odločal na podlagi strokovnih predlogov sektorja za upravljanje s tveganji in komercialnega oddelka. O opozorilih, ki jih je sektor za upravljanje s tveganji navedel v določenih primerih predlogov za kreditiranje podjetij, sta dejala, da je bila odobritev odvisna od konkretnega podjetja in namena kreditiranja.

Narat je povedal, da se je srečeval z direktorji posameznih podjetij na njihovo željo. To je normalno, se je, se in se bo dogajalo. “Nisem pa se dogovarjal o konkretnih poslih,” je dodal. Na vprašanje, ali ga je župan Zoran Jankovič kdaj klical zaradi Grepa, je odgovoril z “ne”, na vprašanje, ali je kdaj z njim govoril, pa je dejal, da ga pozna.

Na nekatera vprašanja o konkretnem primeru ni odgovoril, ker poteka predkazenski postopek. “S kriminalisti imam stike na njihovo iniciativo in sodelujem po svojih najboljših močeh,” pa je odgovoril na vprašanje o sodelovanju Aktive pri dokapitalizaciji NLB leta 2008, ki naj bi nato v podobnih zneskih, kot je sodelovala pri dokapitalizaciji, dobila kredit v NLB.

Na vprašanja glede poslov, v katerih bi lahko financirali terorizem ali trgovino z orožjem, je odgovoril, da se ne spomni, da bi kdaj dobili opozorilo urada za preprečevanje pranja denarja. Povedal je še, da so za to področje imeli v banki posebej pristojnega človeka. (sta)

Deli z drugimi:Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Priporočamo še te vsebine

Eksploziv: Korupcija prisotna tudi na univerzah, kakor je prisoten tudi vpliv politike
Končuje se žalostna zgodba o prodaji državnega Cimosa, ki ga bosta DUTB in SDH prodala za bagatelno …
Eksploziv: Dr. Rok Snežič je s svojim znanjem šefe iz Fursa povsem osmešil, a napoveduje jim tudi o…
Moderni alko časi: zaradi Möderndorferja ponovno točenje alkohola na športnih prireditvah!

2 komentarja za “Pred preiskovalno “bančno” komisijo NLB-jevca Jamnik in Narat z neprepričljivimi in izmikajočimi odgovori”

  1. haapy yack pravi:

    hoj
    Zakaj tolk besed? Ve se kdo je bil takrat, ko je nastajal luknja tam zaposlen. Pet miljard je šlo. Na vsakega slovenca 2500 evrov. Zakaj sploh prerekanje z njmi. Luknja je dnara ni. On pa niso krivi.
    Dobr krive so snažilke in serviserji klima naprav.
    lopovvednolopovpres
    boditevcvetju

  2. Narim pravi:

    Fsegha je kriva Marjana Deržaj.

Komentiraj

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Oglasno sporočilo


Oglasno sporocilo

Anketa

S 1.5. je obvezna registracija mopedov. Je to ena izmed pametnih vladnih potez?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...
Oglasno sporočilo