Spremljaj Politikis na
Politikis na Facebooku   Politikis na Twitterju
Politikis na Facebooku Politikis na Twitterju Politikis
Vroče vsebine

Alternativna desnica kot marksistično-hegeljanska sinteza

Objavil 20. 03. 2017 pod kategorijo KOMENTAR, POLITKOLUMNA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom

Piše: Sebastjan Erlah, publicist

V zadnjih dveh tednih je v širši javnosti močno razburila novica, da je Evropski parlament odvzel poslansko imuniteto voditeljici francoske Nacionalne fronte, Marine Le Pen. Ta je namreč pred časom na tviterju na neko marginalno izzivanje glede muslimanskega nasilja objavila fotografije ISIS-ovih obglavljanj civilistov, kar neki obskurni francoski zakon prepoveduje, s čimer naj bi Le Penova torej storila kaznivo dejanje. Prah je precej dvignilo dejstvo, da so za odvzem poslanske imunitete glasovali tudi nekateri evropski poslanci iz vrst SDS, s čimer so si prislužili ogromno kritik, tako s strani članov stranke, kot tudi njenih simpatizerjev.

Glavna smer kritike na račun SDS-a je šla v to, da so s takšnim glasovanjem prepustili Le Penovo na milost in nemilost francoskim pravosodnim organom, s tem pa tudi ogrozili njeno zmago na prihodnjih volitvah ter tudi svobodo govora kot tako. Kritiki so v glavnem vlekli primerjave s predvolilnim dogajanjem v Sloveniji, ko je režim zaprl vodjo opozicijske stranke Janeza Janšo, nato pa dobil – sicer povsem nelegitimno – volitve. Kritike na račun glasovanja v Evropskem parlamentu so šle celo tako daleč v absurdnost, da ni pomagalo nikakršno argumentiranje, zakaj so poslanci tako glasovali. Pomagalo ni niti to, da se je oglasil Janša in poskušal umiriti žogico s tem, da je jasno povedal, da je SDS politika konsistentna in da so tudi v slovenskem parlamentu poslanci SDS glasovali za odvzem njegove imunitete. Kritiki na družabnih omrežjih in tudi nekateri »intelektualci« so Janšo domala označevali kot izdajalca »naših« evropskih vrednot.

Seveda se s kritiki in zagovorniki Le Penove nikakor ne morem strinjati, saj mi strinjanje preprečuje najprej poznavanje logike, ki ima v tem primeru »non sequitur« luknje. V odvzemu imunitete Le Penovi vidim za zagovornike alternativne desnice, ki jo Le Penova predstavlja, pozitivne stvari. Vsaj dve od teh, v njihovi luči gledano, sta omogočenje padca trapastega zakona, ki omejuje svobodo govora, ki bi tudi po mojem prepričanju morala biti absolutna, ker svoboda govora bodisi je, ali pa je ni; ne moremo govoriti o četrtinski ali polovični svobodi govora, in pa močan dvig rejtinga Le Penovi na prihodnjih volitvah.

Če je stvar dobra za uveljavitev svobode govora kot takšne, in Le Penova ima pravico do svobode govora, tako kot jo imamo vsi, pa je zadeva negativna v smeri njene morebitne izvolitve. Nacionalna fronta namreč predstavlja v zgoščenem primeru vse tisto, kar danes imenujemo alternativna desnica. Ta se, kakor odlično ugotavlja J.A. Tucker v briljantnem članku na spletu, The Prehistory of the Alt-right, predvsem naslanja na Heglovo filozofijo, kar alternativno desnico zelo približa totalitarnemu načinu mišljenja in tudi delovanja. Če se alternativna desnica pojavlja v smislu nekakšne alternative desnici, ki naj bi v sodobnem času povsem odpovedala in zapadla libertarnemu nihilizmu, in kot takšna stopi kot odločna antiteza komunizmu, pa se prav po hegeljansko kot takšna izkaže kot marksistična sinteza, oz. drugače povedano, napram komunizmu je alternativna desnica samo druga stran istega kovanca.

V bližnji zgodovini tako poznamo dve vrsti političnih sistemov, ki izhajata iz Hegla in Marxa, to sta komunizem in nacizem. Politološko prvega uvrščamo v levo politično sfero, drugega pa v desno, kar je sicer narobe zaradi njune, če se izrazimo v filozosko-sholastičnih terminih, enotne filozofske podstati, kar ju dela v svojem bistvu za enako politično ideologijo, pri čemer pa se razlikujeta v pritikah, ki se najbolj vidi v njunih metodah. Tako komunizem in nacizem sta v temelju naravnana na razredni boj, ki ga mora z nasilnim strmoglavljenjem buržoazije opraviti proletariat preko revolucije in s tem uveljaviti svoje gospostvo nad njo (prim. Marx, Engels; Komunistični manifest, Sanje, 2009, 110). V komunizmu vlogo proletariata prevzame delavski razred, ki se vzdigne zoper meščanstvo in malomeščanstvo, ki tu predstavlja buržoazijo, medtem, ko v nacizmu vlogo proletariata prevzame arijska rasa, ki se vzdigne nad vse ostale rase, še posebej nad Jude, ki tu predstavljajo tisti najbolj odurni del buržoazije. Razlika med obema oblikama marksizmov je torej le v tem, da je nacizem zgolj biološka oblika (sicer sociološkega) komunizma, zaradi česar bi nacizem lahko poimenovali tudi bio-komunizem (bodite tu pozorni predvsem na oznako »bio«, ki jo tako velikokrat srečujemo tudi v vsakdanjem življenju v povezavi s prehrano; stvar ni naključna, a o bio-komunizmu v prehrani mogoče kdaj drugič). Brezrazredna družba in čista rasa znotraj obeh sistemov sta odgovor na dekadenco, ki jo je Marx imel pred seboj, ko je skupaj z Engelsom sestavljal svoj manifest. Toda »odpad, propad, izmeček ni nič, kar bi bilo samo po sebi obsojanja vredno: to je nujna konsekvenca življenja, rasti življenja. Pojav dekadence je tako nujen kakor kateri koli vzpon in napredek življenja: ni nam dano, da bi jo odpravili,« odgovarja Nietzsche Marxu in nadaljuje, da je »sramota za vse socialistične sistematike (je) misel, da bi bile mogoče okoliščine, družbene kombinacije, v katerih pregreha, bolezen, zločin, prostitucija, stiska ne bodo več rasle…Vendar se to pravi obsoditi življenje« (Nietzsche, Volja do moči, SM, 2004, 28).

Le Penova, katere stranka nosi socialistični program, ima dolgo zgodovino antisemitističnih izpadov, hkrati pa se zavzema za izstop Francije iz Evropske unije, je nevarnost za Evropo in zahodno civilizacijo. Še posebej to velja v času, ko smo sredi epohalnih migracij narodov z Bližnjega Vzhoda in Afrike in še posebej v trenutku, ko turški psihopat Erdogan Evropi ponovno grozi s turškimi vpadi, ki so naše kraje pretresali več stoletij pod mogočnim Otomanskim cesarstvom. Le Penova se v svojem evroskepticizmu v ničemer ne razlikuje od Angele Merkel, ki svoj skepticizem do Evrope izkazuje prav z vabljenjem migrantov, ki naj bi popravili demografsko in gospodarsko sliko Nemčije in s tem Evrope. Tako kot Le Penova, s tem tudi Merklova sporoča, da Evropa kot takšna, ne zmore sama, ali kakor sta to formulirala Marx in Engels, namreč, da je »vsa dosedanja družba temeljila, kot smo videli, na nasprotju med zatiralskimi in zatiranimi razredi. Da pa bi mogli zatirati kak razred, mu morajo biti zagotovljeni pogoji, znotraj katerih lahko vsaj hlapčevsko životari. Tlačan se je v tlačanstvu dokopal do člana komune, prav tako se je mali meščan pod jarmom fevdalističnega absolutizma dokopal do buržuja. Nasprotno pa se moderni delavec, namesto da bi se vzpenjal z napredkom industrije, čedalje globlje pogreza pod pogoje svojega lastnega razreda. Delavec postane pavper, in pavperizem se razvija še hitreje od prebivalstva in bogastva. S tem se jasno razkriva, da je buržoazija nesposobna ostati še naprej vladajoči razred družbe in življenjske pogoje svojega razreda vsiljevati družbi za uravnavajoč zakon. Nesposobna je vladati, ker je nesposobna, da bi svojemu sužnju zagotovila eksistenco celo znotraj sužnosti, ker je primorana dopustiti, da zdrkne v položaj, ko ga mora ona prehranjevati, namesto da bi on prehranjeval njo« (Marx, Engels: Komunistični manifest, Sanje, 2009, 110), zaradi česar je potrebno, da z migrantskim proletariatom dokončno in tudi nasilno (islamski terorizem) uničimo evropskega buržuja, medtem ko Francija, v kolikor se z izstopom iz Evropske unije izolira, z ogromnim procentom migrantov (v Parizu komaj še kje vidiš čistokrvnega Francoza) sama sebe izpostavi gnitju od znotraj, pri čemer pa bi posledice trpel ves kontinent.

Zato je potrebno zavrniti vsakršen poskus ošibitve Evropske unije in v kali zatreti vsakršen evroskepticizem, kajti le-ta ima svoje podstati v socialistični miselnosti, ki jo povsem razgali Nietzsche, ko pravi, da je »do konca domišljena tiranija najneznatnejših in najneumnejših,« in da se »v nauku socializma (se) slabo skriva volja do zanikanja življenja: le ponesrečeni ljudje in rase si morejo izmisliti tak nauk« (Nietzsche, Volja do moči, SM, 2004, 78-79). In v tem krču se danes nahaja Evropa, a ni razloga za strah, saj »te nove razsežnosti, na katere vse prepogosto gledamo kot na zlo usodo, si zaslužijo, da vidimo v njih priložnosti za snovanje načrtov, ki bodo pritegnili čim več udeležencev« (CD 90, 23). Kakor so zapisali francoski škofje v izjavi Rehabilitirati politiko iz leta 2001, Evropa je avantura, ki ji velja slediti, saj jo »gradijo /…/ ljudstva in institucije, ki jih je sama postavila. Za cilj si je zadala uresničitev miru, sprave in solidarnosti med državami, ki so se v obeh svetovnih vojnah surovo spopadle. Dosežki ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja so vredni upoštevanja…« (CD 90, 23). In prav takšna Evropa, po zgledu naravnih zakonov, ki nam jih odkrivajo paleontološke raziskave na dinozavrih, kjer vidimo, da je skupina Triceratopsov bila močna, ko so proti mogočnemu plenilcu Tiranozavru Rexu, stopili skupaj, torej močna Evropa, ki bo temeljila na vrednotah katolištva, bo lahko preživela tako socialističnega kot tudi islamističnega plenilca.

Deli z drugimi:Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Priporočamo še te vsebine

Z odpovedjo Thompsonovega koncerta je zmagal fašizem
Bog in batina oz. strah pred papežem Frančiškom
Lex Magna ali kako so nas Cerar, Fištravec in Večer degradirali na raven banana republike
Socialisti bi zdravstvo za vse, a hkrati bi si pridržali prvo vrsto v čakalni vrsti

6 komentarjev za “Alternativna desnica kot marksistično-hegeljanska sinteza”

  1. PavelFerluga pravi:

    Strinjam se z Erlahom…jaz bi malce bolj preprosto povedal isto, da bi “naš” človek razumel, ker intelektualno razglabljanje nima nikskršnega efekta na linearne miselne vzorce, ki so jih “tršice” in tovariši vcepili v mlade možgane povojnih generacij, ki sprejemajo le “socialistično mislenost” kot edino zveličavno. Le Penova ni DESNICA, kot večina to razglaša, saj fašistoidna misel je povsem levičarsko-socialistična, nikakor ne demokratično desna opcija. Razlika je le, da Le Penova ravno tako propagira uničenje EU, z razliko, da je nacional-socialistična, glede na islamsko okupacijo stare celine. Ker so socialisti vedno bili in bodo, skrajno nasilni, je bolj kot razvidno, da je nacional-socializem (fašistoidna levica) le konkurenca internacional-socializmu, ki nima “nacionalnih ambiciji”, kot ideološki brat. Ta “razlika”, ki sicer ne prejudicira “linije socialistične miselnosti”, je le konkurenčni faktor, ki je imel posledice tudi v drugi sv. v. v tem, da nacional-socialisti so bili do lastnih opozicionalcev bolj “prizanesljivi” (nacionalni interes) kot pa internacional-socialisti-nihilisti-komunisti, ki so uničevali vse, kar se ni strinjalo z vesoljno PARTIJO proletariata. Le ta niansa nacionalnosti ene in iste marksistične miselnosti zadošča, da se je po vojni učinkovito skušalo nalimati zahodnim demokracijam etiketo “fašizma” desnici. O tem bomo sicxer še veliko razpravljali, ker bo težko uravnati misli na logiko, ki ne prenese ideološke “čistosti”…

  2. Brane pravi:

    Odlično, Erlah, odlično! Lep uvid v škodo, ki jo dela Le Penova in druga anti-evropska politična svojat!

  3. soros-kučan-dolina-brezumja pravi:

    Vse skupaj je igra prstov iste roke, da ta roka lahko vlada vsem…Že vrč kot 6000 let.

  4. soros-kučan-dolina-brezumja pravi:

    Kaj so podtaknili Nemcem ti rokohitreci kljukast križ z napako.
    Kljukast križ je tibetanski, kar je prvotno bil in je, predstavlja vorteks, oziroma simbolizira vrtinec kozmične pozitivne energije, ki prihaja na Zemljo Nemci so temu rekli “Vril” (združenje Vril je nastalo po tem). Ampak so ga ti roko hitreci obrnili v !nasprotno! smer, kar pomeni sesanje preostale energije in smrt. (Smer vorteksa, vrtinca v odhodu.) Rokohitreci==kabalisti. Človek si težko predstavlja defektnost teh ljudi. In takšni vladajo nam.

  5. narim pravi:

    Enkrat izdajalec, vedno izdajalec.
    🙁

  6. Adolfo pravi:

    Kaj pa s socialisti, ki so za EU?

Komentiraj

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Oglasno sporočilo


Oglasno sporocilo

Anketa

Podpirate zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o 2. tiru?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...
Oglasno sporočilo