Spremljaj Politikis na
Politikis na Facebooku   Politikis na Twitterju
Politikis na Facebooku Politikis na Twitterju Politikis
Vroče vsebine

Samo ljudje in zajci

Objavil 25. 04. 2016 pod kategorijo KOMENTAR, POLITKOLUMNA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom

sebastjan erlah5PKPiše: Sebastjan Erlah, publicist

Ko je mojo prejšnjo kolumno Pactus Satana, ki sem jo napisal za naš portal Politikis prebral eden mojih sošolcev, me je v enem izmed odmorov med predavanji opozoril, da hodim po robu, kar se tiče kaznivih dejanj proti veri in edinosti Cerkve.

Očitek je šel seveda v smer mojega razmišljanja o vlogi papeža Frančiška v povezavi z migrantsko krizo. Kanon 1364 Zakonika Cerkvenega prava namreč pravi, da „apostata a fide, haereticus vel schismaticus in excommunicationem latae sententiae incurrit, firmo praescripto can. 194, § 1, n. 2; clericus praeterea potest poenis, de quibus in can. 1336, § 1, nn. 1,2 et 3, puniri.“ Gre torej za preprosto kazen izobčenja iz Cerkve za tiste, ki so bodisi javno odpadli od vere, krivoverce ali razkolnike. Po mnenju sošolca sam hodim po robu razkolništva. A dokler hodim po robu, je še vse v najlepšem redu. Tudi Erazem Rotterdamski, ki je bil sodobnik začetnika protestantizma Martina Lutra in je napisal ostro kritiko tedanjih razmer v Cerkvi, je hodil po robu razkolništva, a je ostal zvest Katoliški Cerkvi do smrti. Še več, ko je obiskal Rim in videl vso pokvarjenost, ki se je dogajala v vrstah najvišjih klerikov, je v njem zraslo dokončno prepričanje, da je Cerkev ravno zaradi tega, ker zavoljo teh pokvarjeosti še ni propadla, v temelju Božja ustanova. Povsem v nasprotju z Lutrom torej. Zanimivo je tudi to, da je Luter močno vabil Erazma, da bi se mu pri reformaciji pridružil, vendar ga je Erazem ostro zavrnil in posvaril z besedami, naj odneha, kajti to, kar se gre, Luter namreč, ne bo nič drugega, kot en sam velik cirkus, ki se bo končal s poroko. In res je bilo tako. Že res, da je eden naših bistvenih temeljev katoliške vere edinost s papežem in temu sam nikakor ne oporekam. Prav tako sem prepričan, da v ničemer nisem prestopil meje, če na sedanjega papeža naslavljam kritiko, pri čemer mu v ničemer ne odrekam ali dvomim v svetost njegove papežke službe, ki mu pripada kot Kristusovemu namestniku na Zemlji. Hkrati pa si seveda drznem nasloviti nanj kritiko, kar je povsem biblično utemeljeno v pismu Galačanom, ki ga je pisal apostol Pavel in je med drugim zapisal, da se je Kefu (hebrejska oblika grškega imena Peter; apostol Peter je bil prvi papež!) v Antiohiji v obraz uprl, ker je bil vreden obsojanja (prim. Gal 2,11). Menim, da popolnoma enako velja za katerega koli papeža v zgodovini, če je vreden kritike svojega početja. In menim, da sedanji papež Frančišek je vreden vsakršne kritike, pri čemer mi nihče ne more očitati shizmatizma, sicer lahko gladko rečemo, da je bil apostol Pavel shizmatik, kar pa bi bila za vsakega kristjana, ne samo katoličana, prehuda trditev.

Dan po tem, ko je bila na Politikis objavljena že omenjena kolumna Pactus Satana, je papež Frančišek obiskal grški otok Lezbos, kjer se nahaja največ migrantov z Bližnjega vzhoda, ki čakajo na nadaljevanje poti v Evropo. Kot je poročal Radio Ognjišče, sklicujoč se na Radio Vatikan, je bil glavni papežev namen obiska na Lezbosu prinesti tolažbo številnim migrantom, pa naj si bodo to prosilci za azil, begunci ali ekonomski migranti. Nadalje dodajajo, da papež med njimi ni nikoli delal razlik, kot to dela politika, ter da je označil migrantsko krizo za največjo katastrofo po drugi svetovni vojni, novinarjem na letalu pa je dejal še, da je njegovo potovanje zaznamovano z žalostjo, na tviterju pa je sporočil, da „Begunci niso številke, ampak osebe, imajo obraz, ime, zgodovino in kot take jih je treba obravnavati.“ V skladu s tem moramo omeniti izjavo, ki jo je papež Frančišek dal že pred časom, ko je v kritiki republikanskega predsedniškega kandidata v ZDA Donalda Trumpa – mimogrede omenimo, da so se zoper to, da bi ga volili katoliki v ZDA izrekli tudi številni katoliški intelektualci, kar je vsaj meni osebno popolnoma nerazumljivo – dejal, da kdor misli le na gradnjo zidov, ta ni kristjan. Precej drzna trditev za papeža, kajti iz dogmatike in zakramentalne prakse vemo, da kristjana ne naredi njegovo obnašanje ali zagovarjanje takšnih in drugačnih političnih opcij, temveč kristjana naredi veljavnen krst. Ker pa je Trump tudi za Katoliško Cerkev krščen veljavno, se lahko ob papeževi izjavi vprašamo, ali ni to, kar je dejal glede Trumpa v nasprotju z naukom Cerkve? Zanimivo je tudi to, da je papež Frančišek brez obotavljanja označil „begunce“ za osebe, ki imajo obraz, ime zgodovino in jih je kot take treba obravnavati, po drugi strani pa je katoliške starše, ki so se ali so odločeni imeti velike družine, brez kakršne slabe vesti označil za tiste, ki se plodijo kakor zajci. Prav zaradi tovrstne nerazsodnosti se je na spletu papeža prijela oznaka „papa coniglio“ oz. „zajčji papež“.

Poleg pravkar omenjenih kritik Trumpa in označevanja staršev z velikim številom otrok za zajce, na papeževo nerazsodnost oz. če posplošim, na nerazsodnost sedanjega pontifikata kaže tudi  njegov vsegliharski odnos do migrantov – omenili smo, da papež po poročanju Radia Ognjišče in Radia Vatikan ne razlikuje med različnimi kategorijami migrantov. A to, kar ne vidi ali noče videti papež Frančišek, je očitno celo svetovno znanemu stalinistu, ki še živijo med filozofi, Slavoju Žižku. Ta namreč že večino časa migrantske krize opozarja na dejstvo, da je multikulturna družba utopija – dodajmo tu še misel, da Evropa že tako je multikulturna in da je zaton evropske multikulturnosti ravno v vdoru islama v Evropo, ki kot tak v temelju ne dopušča nikakršne drugačnosti – in da različne kulture potrebujejo medsebojno distanco. Žižek pravilno ugotavlja, da različnih kultur ne smemo dajati skupaj na silo, kajti iz tega lahko vznikne samo katastrofa. Česar torej ne razume papež Frančišek, razumemo lahko prav mi, ki smo živeli v državi, ki je bila umetna tvorba različnih kultur, ki so sobivale skupaj na silo. Rezultat je bil katastrofalna vojna na Balkanu.

Ker ima papež kot tak, to je v svoji biti, največjo oblast na našem planetu, ki je utemeljena v Božji oblasti, ima tudi temu primeren vpliv v svetu. Zato je ravnanje sedanjega papeža lahko močan anestetik katoličanom in tudi celotnemu zahodnemu svetu, ki bi nekritično postopal v soočenju z migrantsko krizo, čemur smo de facto priča. Kot pravilno ocenjuje Žižek, gre v ozadju tega za slabo vest Evrope zaradi njenega kolonializma, česar bi se morala Evropa otresti in se v soočanju z migranti militarizirati, sicer, tako Žižek, Evrope čez nekaj let ne bo več. Če bo torej Zahod s papežem Frančiškom na čelu vztrajal v poziciji med ljudmi in zajci, se lahko kaj kmalu na področju celotne Evrope ponovi izkušnja Balkana.

Deli z drugimi:Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone

Priporočamo še te vsebine

Največji izziv zahoda bo v bodoče poleg boja z islamizmom, tudi boj s kulturnim marksizmom
Naj obstajajo le zasebne medijske hiše, javna TV ni (več) smiselna!
Strup za branitelje in deložacije osamosvojiteljev
Sodna prekinitev tovarišijskega poslovanja: Mirage hotel od države "potegniti" 16 milijono…

2 komentarja za “Samo ljudje in zajci”

  1. Miha pravi:

    Bravo Erlah! Tako kot vedno brezkompromisno, a resnično! Se že veselim nove kolumne!

  2. brin pravi:

    Problem tega sveta, da ni več pokončnih in resnicoljubnih ljudi, sami ne tič ne miš, žal je tako tudi v cerkvenih vrstah. Verjamem, da je Frančišek dobronameren, a v svetu v katerem živimo, je njegovo delovanje naivno, da ne rečem, kar smrtno nevarno za evropsko kulturo.

Komentiraj

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Oglasno sporočilo



Oglasno sporocilo

Anketa

SDS je v DZ vložila predlog za ustavno obtožbo zoper premierja Mira Cerarja zaradi zadeve Šami. Vaš komentar?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...
Oglasno sporočilo