Zanimivo pa je tudi pogledati, kje so končali preostali “patriaši”, ki so se v Resnici o Patrii ali po njej na različne načine trudili dokazati, da je Janez Janša v poslu s patrijami ravnal koruptivno. Odlomek iz knjige Od partije do Patrie:

Vsekakor pa so (slovenski in finski) možje iz ozadja izdatno nagradili tiste najzaslužnejše, ki so neposredno ali pa zgolj s posameznimi nalogami pomagali speljati afero Patria do finske televizije, kjer je nato z velikim pokom odjeknila v Sloveniji. Leto 2010 se je tako izkazalo tudi kot leto »nagrad«. Milan M. Cvikl kot glavna zvezda v Berglundovem dokumentarcu je tako dobil (beri: soglasje h Cviklovi kandidaturi je dala vlada Boruta Pahorja) sanjsko službo v Luksemburgu (pred odhodom so ga mediji še razkrinkali, da se je podpisal pod knjigo o pravu Evropske unije kot avtor, a je veliki del teksta kratko malo prepisal od drugod), kjer je na Evropskem računskem sodišču začel maja delati kot slovenski predstavnik-revizor. Drago Kos kot glavni izvoznik imena Janeza Janše v center finske kriminalistične policije (prav tako tudi kot glavni igralec v Resnici o Patrii) je že v začetku leta 2010 prejel visoko državno odlikovanje Republike Avstrije. Odlok o Kosovem odlikovanju je podpisal avstrijski socialistični predsednik Heinz Fischer, stari prijatelj Milana Kučana. Slednji pa se je v bistvu pokazal kot idejni oče velikega poka. Sašo Peče, nesojeni poslanec zadnjega sklica državnega zbora, ima za svoje diksreditacijske rabote s ponaredki, ki jih je kazal na izredni »patriini« seji, in ki so imeli namen dodatno umazati Janševo ime, do leta 2012 zagotovljeno visoko vsakomesečno državno rento. Gre za denar, ki ga prejema iz državnega proračuna njegova stranka Lipa, katere vrednote je javno zagovarjal tudi Kučan.

     Prav tako se ni pozabilo na novinarske zasluge, ki so v Sloveniji utrjevali finsko »resnico« in na njihove nosilce. Odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki je ves čas urednikovanja bil »sveto vojno« z Janezom Janšo in ga ves čas namenoma povezoval z afero Patria, je prav tako dobil sanjsko službo: kot direktor Urada vlade za komuniciranje lahko od letošnjega meseca maja dalje brez slabega občutka brani svoje vladne junake, ki jim načeluje Borut Pahor. Dnevnikov novinar Rok Praprotnik, igralec v prvem finskem dokumentarcu o Patrii, drugače pa kolaborant finske policije, je sedaj uradni kandidat za namestnika predsednika protikorupcijske komisije. Sedaj ga mora potrditi samo še predsednik države Danilo Türk in Praprotnik bo brez dneva delovnih izkušenj v državni upravi začel opravljati to pomembno funkcijo.

     Tudi na finski strani so za sodelovanje v konstruktu objavljenem na finski nacionalni televiziji padale lepe službe. Nekdanji odstavljeni direktor YLE Mikael Jungner se je letos kar direktno preselil med finske socialne demokrate, kjer ga je pričakala pomembna funkcija generalnega sekretarja stranke. 

     In kaj počne uradni avtor Resnice o Patrii? Magnus Berglund je na spletni strani finske nacionalne televizije YLE objavil svojo novo sliko, na kateri je videti precej porejen, njegov blog na katerem je zatrjeval, da še vedno verjame, da je bil Janez Janša prejemnik Patriine podkupnine in da še vedno ščiti svoje vire, pa že od začetka leta sumljivo sameva. Še vedno pa se Berglund zaradi sodnih postopkov boji priti v Slovenijo. A tem v prihodnosti ne bo mogel ubežati.      

Nekdanji Delov urednik Darijan Košir je danes direktor Ukom-a, Dnevnikov novinar Rok Praprotnik pa namestnik predsednika nove sestave protikorupcijske komisije. Je šlo za nagrade za dobro (a kljub vsemu neuspešno) opravljeno delo?

Foto: Matic Štojs

Pri sodni poravnavi med Janšo in Šrotom gre za izredno važni in pomenljivi moment, saj politični nasprotniki hočejo Janeza Janšo prikazati kot kapricioznega in zamerljivega človeka, ki brez potrebe razsaja s tožbami. A temu očitno ni tako, saj gre dejansko za (izkazane in sedaj tudi dokazane) posege v njegovo čast in dobro ime, tega pa se ne da kupiti kar na tržnici. Zato tudi Janševe tožbe. Konec septembra pa se bo začelo sojenje proti založniškemu podjetju Delo, saj je novinar Dejan Karba v enem izmed svojih lanskoletnih člankov kar brez dokazov trdil, da je Patria podkupila Slovensko demokratsko stranko. SDS v odškodninski tožbi zahteva 300.000 evrov in javno opravičilo. Na sodišču bo stranko seveda predstavljal Janša kot njen predsednik. 

Janša pa se bo v septembru soočil še z nekdanjim premierom Antonom Ropom, ki je svojčas izjavljal, da se je Janša z nekdanjim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu. Janša ves čas trdi, da se je Rop zlagal in s tožbo zahteva umik izjav in javno opravičilo. Ali bo Janša dosegel kar trikratno zmago nad obrekovalci in lažnivci bo torej znano zelo kmalu. 

Boško Šrot je prvi v nizu med osebami, ki so priznale, da so o Janezu Janši raznašali neresnične izjave in trditve. Izkazalo se je, da Janša ni pretiraval s sodno zaščito.

Foto: Borut Peterlin

Janša pa je včeraj obelodanil še neko podrobnost o tej lobistični korespondenci, ki naj bi bila temelj za posredne dokaze proti njemu. Za mmc je povedal: “Nisem pa videl v tej korespondenci, pa je bilo verjetno nekaj sto teh sporočil, nobenega sporočila recimo od dr. Zagožna ali od gospoda Krkoviča, ki bi se kakor koli nanašalo na to, da se oni sklicujejo name. Samo tuji posredniki so se sklicevali na njih, da se oni sklicujejo name.” Gre za pomemben detajl, saj dejansko ne obstaja direktna korespondenca med Zagožnom in Krkovičem, ki bi dokazovala, da sta se omenjena kakorkoli sklicevala na bivšega predsednika vlade, in to v kontekstu posla s finskimi osemkolesniki.

Janša je včeraj še pokomentiral, zakaj je Zobec Hrastarjeva izbrala ravno okrajno sodišče, kamor se pošilja “kurje tatove”.  “Obtožni predlog namesto obtožnice so vložili zato, ker gre obtožni predlog pač na nižje sodišče, ki se – kot pravijo pravniki – ukvarja s kurjimi tatovi, in ker na obtožni predlog ni mogoča pritožba.” Ob tem se dejansko postavlja tudi dodatno pravno vprašanje: če je pri poslu s patrijami domnevno prišlo do korupcije velikih in mednarodnih razsežnosti, zakaj se bo sojenje odvijalo na najnižje rangiranem sodišču? 

Janez Janša pravi, da se ne bo mogel pritožiti na obtožni predlog, okrajno sodišče (ki se po njegovih besedah ukvarja predvsem s “kurjimi tatovi”) pa ga sicer še vedno lahko zavrže.

Foto: Borut Peterlin

Drnovškova otroka še pravita, da je bila takšna odločitev zelo težka, predvsem zaradi spominov, saj so se v hiši na Zapalni srečevali najožji člani družine. Zato si Drnovškovi želijo, da bi hiša prišla v roke nekomu, ki jo bo znal ceniti, saj naj bi hiša imela za njih posebno vrednost zaradi pokojnega lastnika in svoje zgodovine.

Temu zadnjemu seveda gre za verjeti, saj je tudi Janez Drnovšek v zadnjih letih postal izraziti anti-materialist in duhovno prerojen človek, zato je verjetno tudi njegovi družini najpomembnejše, da dobijo predvsem ”v redu” kupca, pa tudi, če na ta konto stržijo kakšen evro manj.

Janez Drnovšek je svoje zadnje knjige napisal ravno na Zaplani, saj je tamkajšnja okolica na njega delovala ustvarjalno in pomirjujoče hkrati.

Foto: Borut Peterlin

K temu uspehu naj bi pomagala tudi njegova partnerica Brigita (z umetniškim imenom Anemari), sicer pevka povečini narodnozabavnih štanc. Naslovna pesem njenega zadnjega albuma nosi naslov ‘Naprej Slovenija’, v njej pa so tudi ideje kako izboljšati stanje v Sloveniji. Za začetek bi bilo potrebno, tako pesem, tajkunom posekati prste… 

Blaž Svetek in Anemari: za boljšo Slovenijo najprej tajkunom posekajmo prste, nato pa – Naprej Slovenija.

Foto: youtube

Pojasnilo: z Mekino sem si v začetku leta izmenjal nekaj elektronskih sporočil. Mekini sem očital, da neki zapiski iz sestankov in e-sporočila ne morejo predstavljati kronskega dokaza za vpletenost v afero kogarkoli, kaj šele za takšo eksplicitno obtožbo, da je Janez Janša prejel podkupino od Patrie. Mekina mi je na moj e-poštni naslov odgovoril: “Ne, to niso kronski dokaz. Seveda ne. Zelo verjetno so zgolj določeni fragmenti.”

Že naslednji dan pa je na naslovnico Mladine z dne 12. februar 2010 prilepil mastni tekst “obremenilni finski dokazi”, v notranjosti tednika pa je Mekina zaradi teh “dokazov” Janši že pripisal zaton njegove politične kariere. Bil sem neposredna priča v najini komunikaciji; na svoje oči sem videl eklatanten primer novinarske diskreditacije, ki očitno misli eno, piše pa nekaj povsem drugega.

Mekina mi je torej nedvoumno priznal, da ta korespondenca med posredniki ne predstavlja nikakršnih dokazov, da je v posel s finskimi osemkolesniki bil vpleten tudi Janez Janša, a v Mladini je Mekina tendenciozno trdil čisto drugače. Mekina si verjetno niti v sanjah ni mislil, da bo njegova dvoličnost kdaj razkrita, a na straneh knjige Od partije do Patrie je postala odličen primer slovenske novinarske neprofesionalnosti, celo zahrbtnosti. 

Mimogrede, v knjigi Od partije do Patrie, je tudi tale odlomek: 

Čisto upravičeno se lahko zato vprašamo: pa kaj pri bogu se je zgodilo s temi fanti? Po eni strani so vsi vešči svoje obrti, opismenjeni in razgledani, po drugi strani pa ustvarjajo takšne ideološko-novinarske zmazke. Po eni strani so vsi slovenskega naroda sinovi, po drugi strani pa so sposobni ustvariti toliko sovraštva do lastnega naroda in države (na primer Zgagina peticija, ki so jo podpisali vsi zgoraj navedeni osebki) ter do njihovih najpomembnejših državnih predstavnikov (predvsem do Janeza Janše, ki je bil v času te peticije predsednik slovenske vlade). Odgovor je povsem preprost: zgodil se jim je pritisk tranzicijskega tajkunskega kapitala, ki jim ukrivlja njihova novinarska peresa. Pot težo zahtev lastnikov medijev postajajo vedno bolj pisuni po nareku, apatična novinarska bitja, ki po sistemu ‘hočeš-nočeš-moraš’ objavljajo takšne tekste, ki so všeč predvsem njihovih kapitalskim gospodarjem. Janez Janša se je o pojavu novinarjev-pisunov, ki so pomagali (so)ustvariti afero Patria, in ki se je v zadnjih letih razvil v pravo epidemijo, izrazil takole: »To počnejo tisti, ki so olastninili Delo, Dnevnik, Večer, Mladino, Nedeljski dnevnik itd. Novinarji v teh časopisih pridno sledijo diktatu kapitala.« Tukaj ni več kaj dodati.     

Dejan Kaloh in knjiga Od partije do Patrie: nekateri so že zelo nervozni, med njimi je tudi s strani Janše kot režimski novinar označeni Borut Mekina, pisec pri Mladini

Foto: Matic Štojs

Janša je povedal, da je Drago Kos bil tista oseba, ki je izvozila afero Patria na Finsko. Prvak opozicije poudarja, da je Kos finskim preiskovalcem plasiral zgodbo kot je bila zapisana v poročilu Sistemske tehnike, ki jo je napisal njegov brat Miran Kos. Janša je prav tako zanikal, da bi bil ne vem kako tesen prijatelj z Darkom Njavrom (tega je Kos na Finskem obremenil, da je izsiljevalec), Kos pa je začel razvijati teorijo, da mora biti Janša v “hudi stiski, glede na to, da prijateljem obrača hrbet”.

Toda pozor: Kos, ne samo, da je podtikal (Janez Janša dejansko ni nikakršen tesen prijatelj z Njavrom), tudi sam očitna ne pozna pojma prijateljstvo. Ko je bil Kos še kriminalist na svojem rodnem Koroškem, je brez vsakršnih težav ovadil svojo prijateljico, ker si je – ne moreš verjeti – v tujini kupila pozlačeno posteljo?! Samo zato, da bi izpadel kot bi frajer pred svojimi nadrejenimi. Na to je včeraj opozoril tudi Dejan Kaloh, avtor zelo vroče knjige Od partije do Patrie.

Janez Janša je včeraj napovedal tožbo zoper Kosa, v katerem naj ta dokaže, da je Janša bil “sošolec brigadirja, ki je bil v izbirni komisiji in da je pritiskal na ministra za gospodarstvo Vizjaka, da podpiše protidobave v poslu s patrijami”. Včeraj se je prav tako spominjalo na obdobje iz afere Depala vas, ko se je Kos lažnivo izdajal za Petra Šerka iz Sove. Kos tega ni zanikal, odvrnil je le, da so posnetki o tem nastali z nezakonitim prisluškovanjem.

Kaloh je potrdil besede Janše, da je do afere prišlo z namenom diskreditiranja Janeza Janše. “Preko ljudi, ki jih obvladuje nekdanji predsednik države Milan Kučan, je potem bil samo še korak prišlo do velikega poka,” je še zatrdil Kaloh in dodal, da se je samo v prvem dnevu po izdaji njegove knjige, prodalo 100 izvodov.

Drago Kos je izpadel dvoličnež: Janšo je obtoževal izdaje prijateljev, a sam ni dolgo pomišljal, da je “namočil” prijateljico, ker si je čez mejo kupila pozlačeno posteljo.

Foto: Matic Štojs

Bombo so kasneje odstranili bombni tehniki, prav tako pa je  stekla obsežna kriminalistična preiskava glede suma storitve kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti in nedovoljene proizvodnje ter prometa z orožjem ali eksplozivi. V javnosti pa so se pojavile špekulacije, kdo bi lahko bil tisti, ki je podstavil “jutranjo” bombo in komu točno je bila namenjena. Vsekakor v širši krog osumljenih spadajo vsi podizvajalci, ki jim Vegrad dolguje denar. Ve se, da so eni izmed njih že precej obupani. Vegrad sicer svojim upnikom dolguje več kot 240 milijonov evrov. Tarča? Po vsej verjetnosti ravno Hilda Tovšak, ki je včeraj še povedala, da “je žalostna, da je v zadnjem času slišati toliko laži in neresničnih govoric o njej, njenem premoženju in Vegradu.”

*slika je simbolična

Naslovnica knjige Od partije do Patrie: finski osemkolesnik, ki ga upravlja Drago Kos. Nad njim galerija oseb, ki so tako ali drugače poskušale “dokazati”, da je Janez Janša v poslu s Patrio ravnal koruptivno. Avtor knjige dokazuje nasprotno.

(klik za večjo sliko)

Koga vse bo Slak gostil v studiju zaenkrat ostaja skrivnost, a za pričakovati je, da se bodo pri Slaku soočili tisti, ki menijo, da je afera Patria v delu obtožbe, ki govori o tem, da je vse skupaj iz ozadja vodil bivši slovenski premier Janez Janša, laž in skrbno premišljen konstrukt in tisti, ki verjamejo, da obtožni predlog tožilke Branke Zobec Hrastar stoji. 

Mimogrede, ena oddaja Pogledov Slovenije bo stala približno 9.000 evrov mesečno, trije oglasni bloki, ki se bodo vrteli med oddajo, pa so baje zakupljeni že za nekaj oddaj vnaprej. 

Uroš Slak in vodstvo nacionalke: obljubljajo presežek v žanru aktualnih pogovornih oddaj

Foto: Matic Štojs