V zadevi Čista lopata je bila Tovšakova obsojena na 14 mesecev zapora, zaporno kazen pa bo prestajala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig. Ljubljansko okrožno sodišče je danes na celjske zapore že poslalo odredbo za premestitev Tovšakove na Ig.

Tovšakova pa je ob prihodu na mariborsko okrožno sodišče, kamor so jo prepeljali iz celjskih zaporov, izjavila, da ni bila na begu.

Med prestajanjem zaporne kazni bo Tovšakovi omogočena navzočnost na narokih za glavno obravnavo v zadevah, ki se bodo vodile zoper njo.

Celjsko okrožno sodišče je tako zoper Tovšakovo za naslednji teden že razpisalo dve obravnavi zaradi domnevnega oškodovanja Rimskih term. V tem primeru naj bi jo po uradni dolžnosti zagovarjal celjski odvetnik Dejan Gracer.

Vodja iskalne akcije Robert Slodej je za medije med drugim dejal, da še niso govorili, kje je bila Tovšakova v zadnjih dneh – ali samo na kmetiji blizu doma ali še kje drugje. Dodal je, da to sledi v prihodnjih dneh. Tovšakovo so po njegovih besedah iskali tudi na naslovu njenega brata, a je tam niso našli. Po poročanju medijev naj bi bila Tovšakova nastanjena pri svojem bratu Miroslavu Času v Stražah pri Mislinji, kar ni daleč od njenega doma. (sta)

 Zavod za prestajanje kazni zapora Ig.

 

O razporeditvi bilančnega dobička za leto 2012 bo po predlogu poslovodstva in nadzornega sveta družbe odločala skupščina, ki jo predstavlja Slovenska odškodninska družba kot predstavnica edinega družbenika, so po seji sporočili iz Pošte Slovenije.

Pošta Slovenije je sicer lani zaradi finančne krize, ki se kaže v zmanjševanju števila storitev, beležila za približno 40 odstotkov nižji izkupiček kot leto poprej, čisti dobiček pa je znašal 6,3 milijona evrov. Nižji poslovni rezultat je posledica štiriodstotnega upada prihodkov, ki so lani znašali 228 milijonov evrov. (sta)

Pošta Slovenije se je prvem četrtletju ”pripeljala” do 1,2 milijona evrov dobička.

 

“To je močan signal, da je Slovenija zavezana zagotoviti zdrave javne finance, ki so ključen temelj za vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest v državi,” je še poudaril Rehnov tiskovni predstavnik.

Spomnimo: Predsednik SDS Janez Janša je že včeraj dejal, da je na parlamentarnem vrhu bil dosežen zgodovinski dogovor o omejitvi zadolževanja in odpravi blokad pri reformah. Tudi sicer je bila SDS tista slovenska politična stranka, ki je v slovenskem političnem prostoru najbolj opozarjala na nujnost vpisa fiskalnega pravila v ustavo in k uveljavitvam ustavnih sprememb glede referenduma. No, naposled so to spoznali tudi v koaliciji premierke Alenke Bratušek, in to dvakrat, gleda - vnosa fiskalnega pravila v ustavo in ustavnih sprememb glede zakonodajnega referenduma.

Foto: arhiv Demokracije

Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, ob morju do 10, najvišje dnevne v severozahodni Sloveniji okoli 5, drugod od 8 do 13, ob obali pa do 15 stopinj Celzija.

Napoved za sosednje pokrajine: Ponoči in jutri bo večinoma oblačno. V krajih zahodno in južno od nas bo občasno deževalo, vmes bodo tudi nevihte. V krajih vzhodno in severno od nas bo padavin malo.

Vremenska slika: Nad severnim Jadranom je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki se pomika prek Slovenije. Z vzhodnikom v spodnjih plasteh ozračja k nam priteka hladen in vlažen zrak.

Obeti: V nedeljo in ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine. Še bo razmeroma hladno. (sta)

 

S kockami so med drugimi grozili: dr. Igor Koršič, ki je nedavno med drugim izjavil: “Pri nas je za našo osamosvojitev, kar se mene tiče, naredil več Milošević, kakor pa mi sami – hotel se nas je odkrižati,” dr. Vlado Miheljak, znani propagandist ekstremne levice, Božidar Flajšman, podpredsednik zuanjparlamentarne LDS in dr. Luka Omladič, predavatelj na Filozofski fakulteti.

Vsi omenjeni so sicer člani t.i. “Odbora za pravično in solidarno družbo”, ki ustanavlja novo politično stranko. Če mislijo tile politični “kockarji” (v dobesednem in prenesenem pomenu besede) podobne nasilne parole zganjati tudi kot politična stranka, potem se parlamentarni demokraciji v Sloveniji ne piše dobro.

“Eno od naših letal je pri pristajanju nekoliko zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. Bolgarko so zaradi poškodbe prepeljali v bolnišnico, šlo pa naj bi za zlomljeno nogo,” je za AFP dejal predstavnik zasebne letalske družbe Air Via.

Kasneje so bolgarske oblasti sporočile, da so zaradi zlomljenega gležnja v bolnišnico prepeljali še 81-letno Nemko.

Letalo, na krovu katerega je bilo 172 potnikov, je vzletelo iz nemškega Leipziga. Letališče v Varni so po nesreči sicer zaprli, zaradi slabega vremena pa ostaja zaprto do nadaljnjega. (sta)

(fotografija je simbolična)

 

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so tudi pojasnili, da bo omenjena odredba za premestitev Tovšakove v zapor na Igu izvršena, ko bo Okrožno sodišče v Mariboru zaradi nastopa zaporne kazni odpravilo pripor. Tovšakova je namreč v priporu zaradi očitkov treh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril v primeru delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj.

Sodišče je tudi opozorilo, da je izdaja sklepa o odpravi pripora nujna predpostavka, da lahko Tovšakova nastopi zaporno kazen po sodbi v zadevi Čista lopata. Obsojenki se po navedbah sodišča ob odpravi pripora zgolj spremeni status, in sicer ne bo več imela statusa pripornice, temveč zapornice.

Na Okrožnem sodišču v Mariboru pa so za STA povedali, da bo danes popoldne narok za preizkus pripornega razloga begosumnosti Tovšakove.

Med prestajanjem zaporne kazni pa bo Tovšakovi omogočena navzočnost na narokih za glavno obravnavo v zadevah, ki se bodo vodile zoper njo.

Celjsko okrožno sodišče je tako zoper Tovšakovo za naslednji teden že razpisalo dve obravnavi zaradi domnevnega oškodovanja Rimskih term. V tem primeru naj bi jo po uradni dolžnosti zagovarjal celjski odvetnik Dejan Gracer.

Vodja iskalne akcije Robert Slodej je za Televizijo Slovenija dejal, da še niso govorili, kje je bila Tovšakova v zadnjih dneh – ali samo na kmetiji blizu doma ali še kje drugje. Dodal je, da to sledi v prihodnjih dneh. Za POP TV pa je dejal, da so Tovšakovo iskali tudi na naslovu njenega brata, a je tam niso našli. Večer je danes namreč poročal, da naj bi bila Tovšakova nastanjena pri svojem bratu Miroslavu Času v Stražah pri Mislinji, kar ni daleč od njenega doma. (sta)

 

Sodnik Boštjan Polegek je skoraj v celoti sledil predlogi tožilca Borisa Marčiča, ki je za Kanglerja zahteval prav sedem mesecev zaporne kazni, medtem ko je za Ježovito predlagal mesec več pogojnega zapora. Sodnik, ki je menil, da so bile obtožbe nedvomno dokazane, se je strinjal tudi s tožilčevo oceno, da gre zaradi dejstva, da je Kangler ravnal koruptivno kot župan, za posebej zavrženo ravnanje, zato je Marčič zahteval višjo kazen kot bi jo sicer v kakšnem drugem podobnem primeru.

Nekdanji mariborski župan je skupaj s svojim zagovornikom Markom Bošnjakom takoj po izreku sodbe napovedal pritožbo, ob tem pa dodal, da gre očitno za politično obsodbo ter da je prvi župan v Evropi, ki je bil obsojen za nekaj, kar je zgolj predlagal. Čeprav je bila obsojena samo na pogojno kazen, je pritožbo napovedala tudi Ježovita.

Tožilstvo je Kanglerju, Ježoviti in Tanji Vindiš Furman očitalo kazniva dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter ponarejanja listin. Obtožnica se je nanašala na sporno dodelitev službenega stanovanja Ježoviti, ki ga je prejela kot članica sveta invalidov, posvetovalnega telesa župana, kamor pa je bila imenovana šele dan po objavi razpisa za dodelitev treh stanovanj.

Danes sta pred sodišče sicer stopili še dve priči, nekdanja Kanglerjeva vodja kabineta Dušanka Jurenec in nekdanji podžupan Milan Mikl. Prva je povedala, da je župan dnevno podpisoval tudi do 80 dokumentov, ki so jih predhodno pregledale strokovne službe, zato se sam z vsemi ni mogel podrobno seznaniti. Mikl pa je kot predsednik komisije sveta invalidov Mestne občine Maribor povedal, da se je Ježovita redno udeleževala sej v času njegovega mandata.

V nadaljevanju je sodnik odobril poslušanje dodatnih telefonskih prisluhov, ki jih je predlagal tožilec. Z njimi je skušal dokazati, kako je Kangler v različnih primerih skušal vplivati na svoje sodelavce, precej pa jih je bilo namenjenih tudi pogovorom o njegovem nezadovoljstvu s poročanjem nekaterih medijev, zlasti Večera, o njegovem delovanju.

V sklepni besedi je nekdanji župan še enkrat zatrdil, da ni kriv za očitano dejanje, tožilca Marčiča pa obtožil laganja pred kamerami po zadnji obravnavi, ker mu je ta očital, da je krivdo zvalil na pokojnega nekdanjega sekretarja mestnega sveta na Mestni občini Maribor Aleša Škofa. Zaradi tega je tožilca pred časom prijavil vrhovnemu državnemu tožilstvu, razmišlja pa tudi o odškodninski tožbi. (sta)

Po navedbah predstavnikov zastopnika Nissana v Sloveniji so potencialno težavo v zvezi z volanskim obročem odkrili v okviru stalnega nadzora kakovosti.

“Nissan je ugotovil, da v nekaterih redkih primerih pritrdilni vijak volanskega obroča prvotno ni bil dovolj zategnjen,” so pojasnili.

Nissan pa zato že izvaja prostovoljno akcijo vpoklica približno 576.000 vozil Micra (K12). Lastniki vozil, pri katerih je ta napaka možna, bodo tako v prihodnjih tednih prejeli osebno pismo s povabilom na njihov pooblaščeni servis, kjer bodo preventivno preverili omenjeni zatezni moment vijaka volana in ga, če bodo ugotovili, da je to potrebno, zategnili z ustreznim momentom. Poseg bo za lastnike avtomobilov brezplačen.

V Sloveniji je vozil, ki bi lahko imela to težavo, 1400, so še povedali v Renault Nissan Slovenija.

Kot so v četrtek poročale tuje tiskovne agencije, o morebitnih prometnih nesrečah, ki bi bile posledica omenjenih težav z volanom, v Nissanu niso bili obveščeni.

Pisale so tudi, da gre za še en udarec drugemu največjemu japonskemu proizvajalcu jeklenih konjičkov, ki je nekoč veljal za varnega in zelo zanesljivega proizvajalca.

Že aprila so štirje glavni japonski proizvajalci avtomobilov – poleg Nissana še Toyota, Honda in Mazda – zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil. (sta)

 

 

Spreminjajo se 90., 97. in 99. člena ustave. Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki.

Po novem se na referendumu ne bo smelo odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.

Poslanec Jožef Jerovšek (SDS) je med razpravo ocenil, da bo referendumov po sprejetih spremembah manj. Tudi Branko Kurnjek iz DL je dodal, da bo sedaj “manj zastraševanja”. Je pa Jerovšek opozoril, da bo treba nekaj narediti na državljanski zavesti, saj da so tako nizke udeležbe na volitvah in referendumih, kakršne imamo zadnja leta, sramotne. Politiki in intelektualci se morajo po njegovem vprašati, kaj je pripeljalo “do indoktrinacijo ljudstva, da je brez zveze iti na volitve”.

Njegov poslanski kolega Jože Tanko pa meni, da kljub spremembam velja spet razmisliti o uvedbi tako imenovanega referendumskega dne.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je omenil omejitve, glede katerih zadev se bo lahko odločalo na referendumu. Spomnil je na referendum o družinskem zakoniku in se vprašal, ali bi ga sodišče, če bi že lani imeli uzakonjene te omejitve, moralo ustaviti.

Tudi Matej Tonin iz NSi je omenil družinski zakonik. Kot je dejal, nekateri omejitev glede zadev, o katerih se bo lahko odločalo na referendumu, razumejo tudi tako, da onemogoča oziroma prepoveduje referendum o bodočem družinskem zakoniku. A v NSi tega zagotovo ne razumejo tako. “Ustavno sodišče je enkrat že dovolilo referendum o družinskem zakoniku in ne vidimo nobenega razloga, da ga ne bi tudi drugič, seveda pa se bo obrnil postopek,” je še dejal Tonin.

Predsednica ustavne komisije Maša Kociper pa je glede omejitve odločanja o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, pojasnila, da bo v tem primeru praksa DZ morala striktno vztrajati pri obrazložitvi, ki je bila dana v ustavni komisiji, in sicer da se lahko za odpravljanje protiustavnosti spreminjajo le členi, ki so bili z odločitvijo ustavnega sodišča predlagani kot protiustavni.

Dodala je tudi, da bo za EU pomembno, da se blokade pri našem političnem odločanju končajo, kar se dosega tudi z danes sprejetimi ustavnimi spremembami referendumske ureditve.

Za zdaj sicer še ni povsem jasno, kdaj bo seja DZ, na kateri bodo poslanke in poslanci razglasil ustavne spremembe. Osemdnevni rok se namreč izteče na soboto. Predsednica ustavne komisije Maša Kociper pa je že pojasnila, da bi seja lahko bila tudi prej, če se bodo poslanci pisno odpovedali zahtevi za referendum. O tem bi se morali dogovoriti vodje poslanskih skupin. (sta)