Kajti če je Aleš Zalar začel napadati svojefa varovanca Harija Furlana (ki je naredil “napako”), potem je popolnoma jasno kakšno igro igra kokainska udbomafija….. Hildico so spustili, da jo bodo pospravili (da ne bo preveč gofljula v zadevi Bužekijan,,,, le kdo je tam obtožen???”

Spomnimo: minuli vikend je prišlo do dramatičnega zasuka, ko je mariborsko okrožno sodišče, ki je v petek odpravilo pripor zoper nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak in soobtoženega Aleša Pangerca, dan kasneje znova odredilo pripor za oba osumljenca. Pangerc je že v priporu, za Tovšakovo pa so včeraj odredili pripor še iz pripornega razloga begosumnosti, izdana pa je bila tudi mednarodna tiralica.

Foto: arhiv Demokracije

Besedni dvoboj med državama se je začel z izjavo nemške kanclerke minuli četrtek, da bo Nemčija naredila vse, da se bo “Madžarska vrnila na pravo pot – vendar ne s pošiljanjem konjenice”.

Pred tem je vodja nemških socialdemokratov Peer Steinbrück, ki se bo z Merklovo pomeril za kanclerski položaj na septembrskih parlamentarnih volitvah, izjavil, da bi bila Madžarska lahko izključena iz EU zaradi spornih sprememb ustave, saj so te v nasprotju z evropskimi normami.

Po poročanju spletne izdaje tednika Spiegel je Merklova s “konjenico” namignila na znano izjavo Steinbrücka, v kateri se je zavzel za ostrejše ukrepe proti švicarski davčni politiki, ob tem pa Švico primerjal z Indijanci, ki bežijo pred konjenico.

Orban tega očitno ni vedel, saj se je v petek jezno odzval in politiko Merklove do Madžarske primerjal z nacistično okupacijo njegove države leta 1944 – čeprav je bila Madžarska takrat dejansko tesna zaveznica Hitlerjeve Nemčije.

“Nemci so enkrat že poslali konjenico na Madžarsko – prišla je v obliki tankov,” je dejal konservativni madžarski premier v pogovoru za radio. “Naša zahteva je, naj je ne pošiljajo. Že takrat se ni izšlo,” je dodal.

Westerwelleju pa se ni zdela zabavna izjava Orbana. “To je obžalovanja vreden odklon, ki ga jasno zavračamo,” je dejal danes med obiskom v Beogradu.

Tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je bil osupel nad Orbanovo izjavo. “Prepričan sem, da je dobro razumel, da je kanclerka Madžarski poslala ironično opozorilo, vendar mu njegova populistična nagnjenja ne dopustijo, da bi se vzdržal napada celo na strankarsko prijateljico Merklovo,” je dejal za Spiegel Online.

Tako Orbanova stranka Fidesz kot Krščansko demokratska unija (CDU) Merklove namreč pripadata Evropski ljudski stranki. “Dejstvo, da se je Orban odzval na tak način, govori o tem, kako ranljiv je,” je še dejal Schulz. (sta)

 

“Pogovorila sva se in dogovorila. Mourinho zapušča klub, obe strani sta se strinjali, da je najbolje, da se razideta. Nikakor ga nismo odpustili. Hvaležni smo mu za vse, kar je za naš klub storil. V prihodnosti mu želimo vse najboljše,” je dejal Perez.

Mourinho je v Real prišel leta 2010, a ni izpolnil apetitov navijačev, saj je osvojil le tri lovorike, enkrat je bil državni prvak, enkrat pokalni zmagovalec in enkrat zmagovalec španskega superpokala.

Kdo ga bo nasledil, Perez še ni hotel izdati. (sta)

 

Med 91 smrtnimi žrtvami je najmanj 20 otrok iz osnovne šole v predmestju Oklahoma Cityja, ki ga je prizadelo neurje.

Sprva so poročali o 51 smrtnih žrtvah, nato pa so v ruševinah našli še 40 trupel. Tornado je namreč z zemljo dobesedno zravnal nekatere dele mesta.

Predsednik Obama je za območje Oklahoma Cityja že razglasil izredne razmere, kar pomeni, da bodo prizadeti lahko zaprosili za ugodna zvezna posojila za obnovo.

Po navedbah ameriških meteorologov je tornado dosegel najvišjo stopnjo na lestvici, s katero označujejo škodo, ki jo povzroči tornado. (sta)

 

Film z naslovom “The 33″, ki bo v režiji Patricie Riggen nastal po scenariju Mikka Alanna in Joseja Rivere, bo pripovedoval uradno zgodbo rudarjev. Riggenova pričakuje, da bodo film, ki nastaja v sodelovanju z rudarji, začeli snemati jeseni.

Sepulveda se je med čakanjem na reševalce kratkočasil s snemanjem video dnevnikov, ki so jih po jašku pošiljali čakajočim svojcem. Santoro naj bi v filmu zaigral Florencia Avalosa, ki so ga zaradi mladosti in dobrega zdravja prvega poslali po reševalnem jašku, če bi šlo med reševanjem kaj narobe.

Kot poroča britanski časnik The Guardian, še ni znano ali bo tudi Sheen, rojen kot Ramon Antonio Gerardo Estevez, v filmu nastopil kot eden izmed rudarjev. (sta)

 

“Če bodo zgradili mošejo za islamistične kriminalce v Grčiji, bo Zlata zora oblikovala fronto 100.000 Grkov,” je dejal Kasidiaris, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

S tem je zagrozil, potem ko je Muslimansko združenje Grčije sporočilo, da je konec tedna prejelo pismo, polno psovk, v katerem so njihovim članom zagrozili, da jih “bodo poklali kot piščance”, če ne bodo do 30. junija zapustili države.

Policija pismo, ki nosi simbol Zlate zore, preučuje. Zlata zora, ki ima od junija lani v parlamentu 18 poslancev, sicer priseljencem pripisuje krivdo za gospodarske težave v državi in jim grozi z izgonom.

Skupine za človekove pravice sumijo, da Zlata zora svoje privržence spodbuja k nasilju nad priseljenci, vendar je stranka že zanikala, da bi poslala omenjeno pismo.

V Grčiji živi okoli 500.000 muslimanov, med katerimi jih je veliko neprijavljenih.

V Grčiji imajo sicer mošeje le blizu severovzhodne meje s Turčijo, kjer od začetka 20. stoletja živi muslimanska manjšina turškega porekla.

Projekt gradnje mošeje v Atenah, ki je star že več kot desetletje, so različne vlade te večinsko pravoslavne države že večkrat preložile. (sta)

 

Za dramatični zasuk je odgovorna predsednica televizije Annamaria Tarantola. Ta je poleg izbora najlepše Italijanke, ki ga v Italiji prirejajo že vse od leta 1939, s sporeda črtala tudi italijansko verzijo znanega resničnostnega šova Survivor.

Namesto zabavnih vsebin naj bi se sedaj televizija RAI bolj posvečala informativnim oddajam in kakovostni vsebini. Odločitev, da televizija ne bo prenašala izbora za miss, so pozdravila različna ženska združenja.

Tarantolova, nekdanja podpredsednica italijanske centralne banke, je vodenje televizije prevzela julija lani. Z njenim imenovanjem je želel takratni premier Mario Monti omejiti vpliv strank na javno televizijo. (sta)

Giusy Buscemi, miss Italije 2012

 

Prejšnja anketa CNN, opravljena aprila, je pokazala, da Obama za svoje delo uživa 51 odstotkov podpore v ameriški javnosti.

Pretekli teden so nato zaznamovala medijska poročila o dvomljivih potezah Obamove administracije po terorističnem napadu na konzulat v Bengaziju 11. septembra lani, o nadlegovanju konservativnih političnih skupin s strani zvezne davkarije ter o kršenju pravic in svobode medijev.

Ugotovitve majske ankete pomenijo dobro novico za Obamo, obenem pa tudi za kongresne republikance, saj se večina Američanov strinja z njimi, da vlada v vseh treh primerih ni ustrezno ravnala. To pomeni, da bodo lahko republikanci še naprej uporabljali škandale za pridobivanje političnih točk.

Kar 70 odstotkov Američanov meni, da je bilo nesprejemljivo ravnanje zvezne davkarije, ki je pri konservativnih političnih skupinah namerno zavlačevala pri dodeljevanju statusa organizacij, oproščenih plačila davka. Vendar pa jih obenem 60 odstotkov verjame, da Obama s tem ni imel nič in da je šlo za dejanja posameznih davčnih uradnikov.

Glede Bengazija 53 odstotkov Američanov ni zadovoljnih z delom Obame, vendar pa je ta delež skoraj enak kot novembra lani, ko so republikanci skušali s tem spodnesti Obamovo drugo izvolitev za predsednika ZDA. Okoli 52 odstotkov Američanov medtem meni, da je bila nesprejemljiva skrivna zaplemba komunikacijskih podatkov ameriške tiskovne agencije AP s strani pravosodnega ministrstva v okviru preiskave o uhajanju zaupnih informacij.

Kljub škandalom ima 56 odstotkov Američanov še vedno dovolj zaupanja v delo zvezne vlade, 43 odstotkov pa Obamovi administraciji ne zaupa. Obama je lani novembra na volitvah zmagal z 51 odstotki glasov, njegov republikanski nasprotnik Mitt Romney pa jih je dobil 47 odstotkov. (sta)

 

Nekdanjemu ministru Turku so službo pri fakulteti Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor ponudili preko družbenega omrežja Twitter, nato pa so mu poslali še uradno povabilo.

Pravnik Jurij Toplak (njegov oče Ludvik Toplak je ustanovitelj in lastnik fakultete) je na Twitterju zapisal: “Dr. Turk, na fakulteti AlmaMaterSI vas vabimo v službo, imamo prosto ustrezno mesto.” Po nedavnem poročanju časnika Večer so Turku ponudili strokovno službo na omenjeni fakulteti, kjer bi njegove obveznosti predstavljale komunikacijo z državnimi organi in skrb za pridobivanje koncesij in akreditiranje programov.

Turk namreč trenutno prejema nadomestilo, saj se po končanem mandatu ni mogel takoj vrniti na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V sporazumu z univerzo naj bi mu vrnitev omogočili v treh mesecih oziroma najkasneje ob začetku novega študijskega leta.

Do konflikta interesov bi tako prišlo, če bi pisal nov študijski program, ki bi bil lahko konkurenčen temu, kar izvaja fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Ob tem je poudaril, da že sedaj opravlja 50-odstotno pedagoško obremenitev, to je tri ure tedensko.

Turk je sicer nadomestilo začel prejemati po pritožbi, saj je mandatno-volilna komisija DZ sprva sklenila, da do nadomestila ni upravičen zaradi sporazuma o vrnitvi na delovno mesto, ki ga ima z univerzo.

Turk, ki je bil v času ministrovanja pristojen tudi za področje medijev, pa nedavnega predloga vlade, da se višina rtv-prispevka znova vrne na 12,75 evra, ni želel komentirati, saj da se je umaknil iz aktivne politike. (sta/ured)

Spletna stran AME, kamor pa Žiga Turk ne odhaja.

 

Bratuškova je v izjavi ob robu seje DZ novinarjem še dejala, da mora novinarska hiša to sama rešiti.

Korošec je namreč v javljanju v živo v oddaji Dnevnik na Televiziji Slovenija ob sredinem obisku Bratuškove v Mariboru dejal: “Če sem pred leti ob obisku slovenskega premiera dejal, da ni povedal nič pametnega, lahko tokrat dodam, da ona ni povedala praktično ničesar, ne samo nič pametnega.”

Zaradi tega naj bi mu odgovorna urednica TV Maribor Polona Pivec izrekla šestmesečni suspenz in prepoved javljanj v živo v dnevnoinformativne oddaje TV Slovenija. Pivčeva naj bi Korošca morala sankcionirati po opravljenem telefonskem pogovoru z odgovorno urednico informativnega programa RTVS Ksenijo Petrovčič Horvat.

Do sankcij so kritični tudi v Društvu novinarjev Slovenije in Aktivu novinarjev Informativnega programa Televizije Slovenije. Menijo, da je takšna kazen pretirana, v društvu tudi pozivajo k umiku sankcije.

K preklicu sankcije je že v nedeljo pozvalo Združenje novinarjev in publicistov. Da je takšen ukrep pretiran, pa meni tudi predsednik novinarskih sindikatov RTVS Zoran Medved. (sta/ured)

Matej Korošec je zaradi izjave o Alenki Bratušek “fasal” šestmesečni suspenz in prepoved javljanj v živo v dnevnoinformativne oddaje TV Slovenija…

(fotografija je simbolična)