Koalicija v DZ potrdila rebalans z najvišjo porabo doslej, v SDS proti razsipništvu na račun davkoplačevalcev

2

DZ je danes sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo za 640 milijonov evrov na najvišji znesek doslej. Predvsem zaradi rasti potrošnje so višji od lani jeseni načrtovani tudi prihodki. Primanjkljaj se bo nekoliko znižal, a ostal nekaj nad dvema milijardama evrov.

Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta rebalans poslancem predstavila v torek. Oba sta spomnila na zaostrene razmere na energetskih trgih in povedala, da je vlada v rebalans vključila tudi že sprejete in načrtovane ukrepe za blaženje posledic draginje. Rebalans je dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami, je dejal Golob.

Spremembe proračuna dobre tri mesece pred koncem leta so potrebne tudi zato, ker je prejšnja vlada po potrditvi proračuna novembra lani sprejela še vrsto dodatnih obveznosti. Rebalans zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, ki niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta, je povzel Boštjančič.

Samo zaradi podaljšanja veljavnosti turističnih bonov je bilo v proračunu načrtovanih za 60 milijonov evrov premalo sredstev, je povedal minister. Naštel je še pocenjena vplačila v proračun EU, novo obveznost dodatnega zagotavljanja sredstev za izvajanje zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi brez finančnega vira. “Poleg tega je bila tik pred volitvami sprejeta novela zakona o dohodnini, vlada je hitela tudi z zaposlovanjem, kar se je vse odrazilo na odhodkovni strani proračuna,” je dejal.

Po novem so odhodki načrtovani v višini 14,6 milijarde evrov, kar je največ doslej. Prihodki naj bi predvsem zaradi višje domače potrošnje v prvi polovici leta in višjih prilivov od davka na dodano vrednost znašali 12,5 milijarde evrov oz. 1,1 milijarde evrov več. Državna blagajna bo tako leto končala s nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.

Največja rast odhodkov je med posameznimi politikami predvidena za intervencijske programe in ukrepe, plačila v proračun EU, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetništvo in konkurenčnost, obrambo in zaščito, trg dela in izobraževanje.

Med posameznimi proračunskimi uporabniki pa se z namenom financiranja dodatnih covidnih ukrepov povečujejo sredstva za ministrstvo za zdravje, več bodo prejela tudi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor, za obrambo, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za finance.

Proračunskim porabnikom, ki so ocenili, da do konca leta ne bodo mogli izvesti načrtovanih investicij, se sredstva znižujejo, med njimi je Boštjančič omenil ministrstvi za infrastrukturo in pravosodje. Investicije so bile sicer po njegovih besedah v osnovnem proračunu precenjene in z rebalansom se znižujejo na višine, ki so jih porabniki sami popravili v skladu z oceno zmožnosti porabe do konca leta, je zavrnil očitke o zniževanju sredstev za investicije.

V proračunski rezervi, ki je bila po Boštjančičevih besedah ob prevzemu mandata prazna, je po novem predvideno za 430 milijonov evrov sredstev, pretežno za soočanje z energetsko draginjo. Od tega je 340 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo, preostanek bo šel za uskladitev plač in regresov v javnem sektorju.

Vlada je z rebalansom predvidela tudi 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če se bo za to pokazala potreba. Golob je v torek pojasnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Pri tem je omenil nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper.

Medtem ko so v koaliciji menili, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere, so bili poslanci opozicije v torkovi razpravi kritični. Rebalansu so očitali predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjali so na primanjkljaj in slabo črpanje evropskih sredstev, hkrati pa nasprotovali načrtom vlade, da razveljavi spomladi sprejete razbremenitve pri dohodnini.

Današnjega glasovanja so se poslanci NSi vzdržali, kot je v torek dejal Jožef Horvat, bodo bolj pozorno spremljali sprejemanje proračuna za naslednje leto. DZ je tako rebalans sprejel z 52 glasovi poslancev koalicije in narodnosti, proti je glasovalo 17 poslancev SDS.

Kljub rasti proračunskih izdatkov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za nekaj več kot pet milijard evrov se bo tako lahko letos državni proračun zadolžil za nekaj več kot štiri milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom. Prav tako so poslanci sprejeli spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za tekoče triletno obdobje v delu, ki se nanaša na leto 2022.

Vlada je v okviru predloga sprememb državnega proračuna za leto 2023 in proračuna za leto 2024 določila razrez odhodkov po posameznih uporabnikih. Cilj je, da upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohrani normalno delovanje gospodarstva.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2023 vlada načrtuje 16,7 milijarde evrov odhodkov, kar je 25 odstotkov več, kot je zapisano v proračunu za prihodnje leto, ki ga je DZ sprejel novembra lani. Leta 2024 se bodo odhodki po teh načrtih znižali za 7,1 odstotka in vsi proračunski porabniki bodo imeli na voljo 15,5 milijarde evrov.

Med ministrstvi se v primerjavi z veljavnim proračunom najbolj povečujejo sredstva za ministrstvo za zdravje, in sicer za 77 odstotkov. Visoko povečanje proračunskih sredstev je predvideno tudi za ministrstva za finance (+ 49 odstotkov), gospodarski razvoj in tehnologijo (+ 44,3 odstotka), okolje in prostor (+ 34,4 odstotka), zunanje zadeve (+ 25 odstotkov) ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (+ 22,9 odstotka).

Preostalim ministrstvom se sredstva povečujejo za po nekaj odstotkov, izjema sta ministrstvi za javno upravo in pravosodje, ki bosta po predlogu sprememb prihodnje leto prejeli 5,7 oz. 1,8 odstotka manj denarja, kot je določeno zdaj.

proračunski uporabnik      rebalans 2022   proračun 2023   nov predlog 2023   predlog 2024
                            v 1000 evrov    v 1000 evrov     v 1000 evrov    v 1000 evrov
________________________________________________________________________________________
min. za finance               3.944.506      3.445.395        5.136.473        4.729.832
min. za notranje zadeve         533.429        542.196          574.565          569.175
min. za zunanje zadeve          135.304        109.156          136.479          123.043
min. za obrambo                 840.270        896.101          976.668        1.064.307
min. za pravosodje               91.612        120.414          118.290          125.987
min. za gosp. razvoj in teh.    357.015        215.333          310.701          196.012
min. za kmet., gozd. in prehr.  598.936        578.783          602.124          589.579
min. za infrastrukturo        1.127.574      1.291.692        1.372.965        1.075.500
min. za okolje in prostor       592.535        431.988          580.555          398.678
min. za delo, družino, soc.   2.013.152      1.746.383        2.146.630        2.119.941
min. za zdravje                 894.240        523.917          927.152          734.177
min. za javno upravo            254.961        276.563          260.778          221.009
min. za izobr., znanost in šp.2.465.366      2.466.818        2.659.119        2.769.708
min. za kulturo                 237.155        244.014          248.496          244.267
________________________________________________________________________________________
vladni pror. uporabniki      14.249.713     13.041.374       16.340.347       15.156.855
nevladni pror. uporabniki        84.279         68.152           75.437           78.335
pravosodni pror. uporabniki  14.249.713     13.041.374       16.340.347       15.156.855
_________________________________________________________________________________________
SKUPAJ ODHODKI               14.580.039     13.360.372       16.691.246       15.506.812

Rebalans državnega proračuna, ki letošnje izdatke zvišuje za 640 milijonov evrov, precej višji od doslej načrtovanih pa bodo tudi prihodki, je v današnjem glasovanju v DZ podprlo 52 poslancev – poleg koalicijskih tudi oba poslanca narodnosti. Proti je glasovalo 17 navzočih poslancev SDS, medtem ko so se v poslanski skupini NSi glasovanja vzdržali.

STA objavlja tabelo s podatki o glasovanju o rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Glasovanje po poslancih:

Svoboda
------------------------------------
AVŠIČ BOGOVIČ NATAŠA        Za
BON KLANJŠČEK MIRJAM        Odsotna
ČALUŠIĆ MATEJA              Za
ČEBELA BOJAN                Za
DERGANC JOŽICA              Za
GAZINKOVSKI SANDRA          Za
GRANFOL VERA                Za
GREGORIČ MIROSLAV           Za
GRGUREVIČ LENA              Za
INTIHAR ALMA                Za
JANEV ROBERT                Za
KERT ANDREJA                Za
KLAKOČAR ZUPANČIČ URŠKA     Odsotna
KOZLOVIČ TAMARA             Odsotna
KRAJNC DARKO                Za
LAH TOMAŽ                   Za
LAMUT MIHA                  Za
MARZIDOVŠEK MARTIN          Za
NOVAK TEREZA                Za
NOVAK TINE                  Za
OVNIK GAŠPER                Za
PEKOŠAK MONIKA              Za
PREMIK DEAN                 Za
PREMK MARTIN                Za
PROPS FRANC                 Za
PROSEN KRALJ ALEKSANDER     Za
RAJBENŠU ANDREJA            Za
REZAR ALEŠ                  Za
SAJOVIC BORUT               Za
SLUGA JANJA                 Za
STOJANOVIČ DUŠAN            Za
ŠETINC PAŠEK MOJCA          Za
ŠTRAVS KATARINA             Za
TACER LUCIJA                Za
URANIČ TEODOR               Za
VONTA TAMARA                Za
VREČKO RASTISLAV            Za
ZAVEC DEJAN                 Za
ŽAVBI LENART                Za
ŽIBRAT SARA                 Za
ŽIVIC ANDREJA               Za

SDS
------------------------------------
BAH ŽIBERT ANJA             Odsotna
BREZNIK FRANC               Odsoten
ČERNAČ ZVONKO               Proti
FURMAN KARMEN               Odsotna
GLADEK RADO                 Odsoten
GODEC JELKA                 Proti
GRIMS BRANKO                Proti
HELBL ALENKA                Proti
HOIVIK ANDREJ               Proti
IRGL EVA                    Proti
JANŠA JANEZ (IVAN)          Odsoten
JELEN JOŽEF                 Proti
JERAJ ALENKA                Proti
KALOH DEJAN                 Proti
KEPA FRANCI                 Odsoten
KRIVEC DANIJEL              Odsoten
LENART JOŽEF                Proti
LEP ŠIMENKO SUZANA          Proti
LISEC TOMAŽ                 Odsoten
LOGAR ANŽE                  Proti
MAGYAR JANEZ                Proti
MAHNIČ ŽAN                  Proti
MOJŠKERC ZORAN              Proti
PODKRAJŠEK BOJAN            Odsoten
ROSEC FRANC                 Odsoten
ŠTURBEJ ANTON               Proti
TANKO JOŽE                  Proti

NSi
------------------------------------
CIGLER KRALJ JANEZ          Odsoten
ČADONIČ ŠPELIČ VIDA         Vzdržana
DIMIC IVA                   Vzdržana
HORVAT JOŽEF                Vzdržan
REBERŠEK ALEKSANDER         Vzdržan
TONIN MATEJ                 Vzdržan
VRTOVEC JERNEJ              Vzdržan
ŽAKELJ JANEZ                Vzdržan

SD
------------------------------------
BAKOVIĆ PREDRAG             Za
HOT MEIRA                   Za
KNEŽAK SONIBOJ              Za
MURŠIČ BOJANA               Za
PREDNIK JANI                Za
ZRIM DAMIJAN                Za
ŽNIDARŠIČ JONAS             Za

Levica
------------------------------------
GREIF TATJANA               Za
JAKOPOVIČ MILAN             Za
KORDIŠ MIHA                 Za
SUKIČ NATAŠA                Za
T. VATOVEC MATEJ            Za

IMNS
------------------------------------
HORVÁTH FERENC              Za
ŽIŽA FELICE                 Za
stranka      za     proti   vzdržani  odsotni skupaj
-------------------------------------------------------
Svoboda      38        0        0        3       41
SDS           0       17        0       10       27
NSi           0        0        7        1        8
SD            7        0        0        0        7
Levica        5        0        0        0        5
IMNS          2        0        0        0        2

Vir: DZ

Št. komentarjev: 2
  1. mirror pravi

    V ozadju čaka nesojena komisarka na ministrsko funkcijo. Ne razumem, zakaj je Golob sprejel vse tiste, ki jim ljudstvo ni dalo mandata. Samo zaradi hudobije in maščevanja?

  2. mirror pravi

    Kranjski most na Savskem otoku, s katerega je padel tovornjak so obnovili predlani. Takrat se je na njem slikala Alenka kot najboljša ministrica, ki skrbi za infrastrukturo domačega kraja. Ta most že propada, ima globoke kolesnice in se dviguje tudi asfalt. Tudi pod mostom so že popravljali napake. Glede na slabo izdelavo pričakujemo odgovornost izvajalcev pa tudi odgovornost naročnikov pri izbiri izvajalca. Tudi na Delavskem mostu se že kažejo napake izvajalca. Tudi na tem mostu se je kameram nastavljala Alenka.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen