Predsedniške volitve: V ponedeljek začetek volilnih opravil, dr. Anže Logar začne z zbiranjem podpisov v Mariboru

V ponedeljek bodo začeli teči roki za volilna opravila za predsedniške volitve, ki bodo 23. oktobra. Volivci bodo od tega dne lahko že izrazili podporo posameznim kandidatom, mogoče bo tudi vlaganje kandidatur. Rok za vložitev kandidatur se bo iztekel 28. septembra, nekaj dni prej, 22. septembra, pa bo uradno stekla tudi volilna kampanja.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je namreč s podpisom odloka o razpisu volitev kot dan razpisa volitev, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila, določila 22. avgust. Od ponedeljka bodo tako volivci lahko s podpisi izrazili podporo posameznim kandidatom, prav tako bodo podporo predsedniškim kandidatom lahko dali poslanci in politične stranke.

Če se kandidati za predsedniško funkcijo potegujejo s podporo poslancev, za vstop v tekmo potrebujejo najmanj deset poslanskih podpisov.

Politične stranke svoje kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili. Če kandidat kandidira s podporo politične stranke, jo mora dodatno podpreti še s podpisi treh poslancev ali najmanj 3000 volivcev. To pride v poštev zlasti pri strankah z manj kot 10 poslanci ali pri zunajparlamentarnih strankah.

Skupnega kandidata lahko predlagata tudi dve ali več političnih strank, vendar pa posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata.

Nestrankarski kandidati pa morajo za vstop v predsedniško tekmo zbrati najmanj 5000 podpisov volivcev.

Večina kandidatov v zbiranje podpisov, med parlamentarnimi strankami z lastnim kandidatom za zdaj le Gibanje Svoboda

Čeprav kandidatur še ni mogoče vlagati, pa je že več kandidatov javno naznanilo, da se nameravajo podati v boj za stolček v predsedniški palači.

Med parlamentarnimi strankami so doslej svojo kandidatko ponudili le v največji vladni stranki Gibanje Svoboda, in sicer podpredsednico stranke Marto Kos.

Z zbiranjem podpisov se bo v predsedniško tekmo podal poslanec SDS in nekdanji zunanji minister dr. Anže Logar. Če bo zbral zadostno število podpisov, bo nato za podporo uradno zaprosil tudi svet stranke SDS, napoveduje. Dr. Logar bo v ponedeljek sicer začel zbirati podpise v Mariboru.

V SD odločitve o predsedniškem kandidatu še niso sprejeli. Predsednica stranke Tanja Fajon je sicer že večkrat dejala, da želijo imeti svojega kandidata. Se pa v stranki pojavljajo tudi pozivi, naj SD podpre kakšnega od neodvisnih kandidatov ali kandidatk, ki so že najavili kandidaturo.

Brez uradne odločitve, kako na predsedniške volitve, so za zdaj tudi v koalicijski Levici.

V NSi naj bi medtem še čakali, da odločitev o morebitni kandidaturi sprejme nekdanja predsednica in evropska poslanka Ljudmila Novak. Odločitev o kandidatu stranke pa bodo nato sprejeli konec meseca oziroma v začetku septembra, ko se bo tudi sestalo vodstvo stranke.

Velika večina tistih, ki so že najavili, da se podajajo v predsedniško tekmo, bo torej zbirala podpise volivcev. Te bodo tako med drugim zbirali odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in kandidat civilno-družbenega nestrankarskega gibanja Zdrava družba Boris Vene.

Podpise volivcev bo zbiral tudi nekdanji evropski poslanec in zunanji minister Ivo Vajgl, ki pa se o možnosti podpore, kot je dejal za STA, pogovarja tudi z več strankami. Več informacij o svoji kandidaturi bo podal skorajšnji na novinarski konferenci, med podporniki svoje kandidature pa za zdaj navaja filozofinjo in sociologinjo Spomenko Hribar, pravnika in diplomata Iztoka Simonitija, sociologa Rudija Rizmana ter igralca in nekdanjega poslanca Francija Keka.

Ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije Andrej Magajna pa se v boj podajata s podporo neparlamentarnih strank, zato bosta za uraden vstop v tekmo za predsednika republike potrebovala podpise 3000 volivcev. Senčarjevo sicer podpira neparlamentarna Resni.ca, Magajno pa matična stranka.

Vlaganje kandidatur mogoče do 28. septembra, začetek uradne volilne kampanje mesec pred glasovanjem

Vlaganje kandidatur, ki jim mora kandidat predložiti tudi soglasje, bo sicer mogoče do 28. septembra. Še pet dni po tem, do 3. oktobra, pa lahko kandidati soglasje h kandidaturi umaknejo. Državna volilna komisija (DVK) bo nato preizkusila zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati.

DVK bo nato z žrebom določila tudi vrstni red kandidatur, seznam kandidatur pa javno objavila do 7. oktobra.

Uradna volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami bo stekla 30 dni pred dnem glasovanja, 22. septembra in bo trajala do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk.

Še pred začetkom kampanje, do 7. septembra pa mora organizator volilne kampanje odpreti poseben transakcijski račun, na katerem mora zbrati vsa sredstva, namenjena financiranju kampanje. Do 28. septembra pa so predsedniški kandidati DVK dolžni sporočiti organizatorja volilne kampanje in podatke transakcijskem računu.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata v drugem krogu lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.

Tekma za zdaj brez jasnega favorita, kot kaže, bo ostra

Velika večina omenjenih, ki so napovedali vlaganje kandidatur, se je javnosti že predstavila. Doslej objavljene ankete javnega mnenja pa za zdaj izrazito prednost pred ostalimi napovedujejo Pirc Musarjevi, Logarju in Kosovi, sledita še Vajgl in Prebilič, ostalim pa za zdaj kaže na odstotek ali manj podpore.

Glede na dejstvo, da aktualni predsednik Borut Pahor ne more več kandidirati, med drugimi kandidati pa izrazitega favorita ni, je pričakovati toliko ostrejši boj. Tako so se v medijih že pojavile prve afere.

Pirc Musarjeva se je morala te dni denimo zagovarjati zaradi načina plačila honorarja, ko je zasedala funkcijo predsednice Rdečega križa Slovenije (RKS). Po pisanju medijev naj bi njen zavod Info hiša izdal fiktiven račun Rdečemu križu za storitev pravnega svetovanja v vrednosti 778 evrov. “Šlo je za plačilo honorarja, ki je pripadal predsedniku oz. predsednici in je bil 500 evrov neto na mesec. Na RKS namreč nisem bila zaposlena, skladno s pravili pa je predsedniku takrat pripadal honorar. Tega sem si, mimogrede, s 1000 evrov neto sama znižala takoj po prihodu na 500 evrov neto,” je bil odgovor Pirc Musarjeve za medije. Zatrdila je, da je šlo za nenameren zaplet.

O Krajnikovi, sicer partnerki moravškega župana Milana Balažica, pa so mediji tudi v preteklosti pisali, da naj bi bila nasilna do njega, do njegovega očeta in do njegovega nekdanjega svetovalca. Krajnikova je v odzivu na predstavitvi kandidature prst uperila v avtorje člankov, češ da je sama deležna napadov ter da niso objavili dejstev, kakšna ta so, pa ni jasno povedala.

Prebilič pa se je denimo zapletel že ob predstavitvi, ko je kot referenco navajal, da je bil svetovalec nekdanjega predsednika Danila Türka. “Morda je bila beseda direktno svetovanje pretirana, ampak sodelovanje je neizbežno dokazano in je obstajalo,” je dejal, ko so mediji odkrili, da ta navedba ne drži.

Priča smo bili tudi že nekaj ostrim izmenjavam mnenj med navedenimi kandidati.