Predsedniške volitve 2022: Slovenija bo dobila petega predsednika oz. predsednico republike

0

Slovenija bo jeseni sedmič volila predsednika republike. Zmagovalec oz. zmagovalka jesenskih predsedniških volitev bo sicer peti v zgodovini samostojne države, ki bo zasedel to funkcijo. Aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju in prvemu predsedniku Milanu Kučanu je namreč uspelo osvojiti po dva petletna mandata na čelu države.

1. Milan Kučan (6. 12. 1992-23. 11. 1997 in 23. 11. 1997-22. 12. 2002)

2. Janez Drnovšek (22. 12. 2002-23. 12. 2007)

3. Danilo Türk (23. 12. 2007-22. 12. 2012)

4. Borut Pahor (od 23. 12. 2012 – 2022)

Letošnje predsedniške volitve bodo sedme v zgodovini samostojne države. Največ volilnih upravičencev se je na volišča odpravilo na prvih predsedniških volitvah leta 1992, vse od takrat pa se udeležba zmanjšuje. V večini primerov je bil za izvolitev predsednika potreben drugi krog, le Milan Kučan je bil dvakrat izvoljen v prvem.

Kučan in aktualni predsednik republike Borut Pahor sta med predsedniki, ki jima je uspelo osvojiti dva petletna mandata na čelu države.

Udeležba na predsedniških volitvah je praktično z vsakimi volitvami nižja. Najvišjo so zabeležili na prvih predsedniških volitvah leta 1992, ki so potekale hkrati z državnozborskimi in se jih je udeležilo več kot 85 odstotkov volivcev. Na zadnjih volitvah leta 2017 pa je bila udeležba že prepolovljena, saj je v 2. krogu glas oddalo le še dobrih 42 odstotkov volilnih upravičencev.

Največ interesa za predsedniško funkcijo je bilo na zadnjih predsedniških volitvah in leta 2002, ko se je pomerilo po devet kandidatov, najmanj pa na volitvah leta 2012, ko so bili kandidati le trije.

STA objavlja tabele s podatki o rezultatih dosedanjih volitev predsednika republike ter udeležbo na njih.

Rezultati volitev 1992 (v odstotkih glasov):

kandidat              1. krog
--------------------------------------------
Milan Kučan             63,90
Ivan Bizjak             21,16
Jelko Kacin              7,30
Stanislav Buser          1,94
Darja Lavtižar Bebler    1,83
Alenka Žagar Slana       1,74
Ljubo Sirc               1,51
France Tomšič            0,63

Rezultati volitev 1997 (v odstotkih glasov):

kandidat              1. krog
--------------------------------------------
Milan Kučan             55,57
Janez Podobnik          18,42
Jožef Bernik             9,39
Marjan Cerar             7,07
Marjan Poljšak           3,22
Anton Peršak             3,08
Bogomir Kovač            2,70
Franc Miklavčič          0,55

Rezultati volitev 2002 (v odstotkih glasov):

kandidat              1. krog     2. krog
--------------------------------------------
Janez Drnovšek          44,39       56,52
Barbara Brezigar        30,80       43,48
Zmago Jelinčič           8,49
France Arhar             7,59
Franc Bučar              3,24
Lev Kreft                2,25
Anton Bebler             1,85
Gorazd Drevenšek         0,86
Jure Cekuta              0,54

Rezultati volitev 2007 (v odstotkih glasov):

kandidat              1. krog     2. krog
--------------------------------------------
Lojze Peterle           28,73       31,97
Danilo Türk             24,47       68,03
Mitja Gaspari           24,09
Zmago Jelinčič          19,16
Darko Krajnc             2,18
Elena Pečarič            0,90
Monika Piberl            0,48

Rezultati volitev 2012 (v odstotkih glasov):

kandidat              1. krog     2. krog
--------------------------------------------
Borut Pahor             39,87       67,37
Danilo Türk             35,88       32,63
Milan Zver              24,25

Rezultati volitev 2017 (v odstotkih glasov):

kandidat              1. krog     2. krog
--------------------------------------------
Borut Pahor             47,21       53,09
Marjan Šarec            24,76       46,91
Romana Tomc             13,68
Ljudmila Novak           7,24
Andrej Šiško             2,21
Boris Popovič            1,80
Maja Makovec Brenčič     1,73
Suzana Lara Krause       0,78
Angelca Likovič          0,59

Udeležba na dosedanjih predsedniških volitvah (v odstotkih):

leto                  1. krog     2. krog
--------------------------------------------
1992                    85,84         /
1997                    68,29         /
2002                    72,07       65,39
2007                    57,67       58,46
2012                    48,41       42,41
2017                    44,23       42,13

Slovenska ustavna ureditev predsedniku republike daje predvsem reprezentativne in protokolarne pristojnosti, nekatere, predvsem predlagateljske, pa so zapisane v področni zakonodaji. Položaj predsednika republike je sicer profesionalna funkcija, predsednik predstavlja državo navzven, je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil.

Predsednik republike je izvoljen na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov, funkcijo pa nastopi po izrečeni prisegi v državnem zboru.

Predsedniški mandat traja pet let, opravljanje funkcij pa je omejeno na dva mandata. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju tega stanja.

V primerjavi s kolegi v primerljivih evropskih parlamentarnih sistemih so sicer pristojnosti predsednika Slovenije precej manjše. Kljub temu pa je funkcija predsednika, ki je nezdružljiva, v Sloveniji povezana z močno simbolno vlogo.

Predsedniška funkcija predvsem protokolarna, a pomembna pri posameznih imenovanjih

Ustavna ureditev predsedniku republike daje predvsem reprezentativne in protokolarne pristojnosti, nekatere pristojnosti, predvsem predlagateljske, pa so zapisane v področni zakonodaji.

Predsednik države razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, postavi in odpokliče veleposlanike, izdaja listine o ratifikacijah, odloča o pomilostitvah ter podeljuje odlikovanja in častne naslove.

Predlagalno funkcijo mu ustava daje v primeru imenovanja predsednika vlade, ustavnih sodnikov in sodnega sveta. Področna zakonodaja pa te pristojnosti med drugim širi na predlaganje guvernerja in članov sveta Banke Slovenije, varuha človekovih pravic, predsednika računskega sodišča, informacijskega pooblaščenca ter sodnikov mednarodnih sodišč.

Zmagovalca jesenskih predsedniških volitev bo tokrat že v prvem letu predsedovanja državi čakalo predlaganje viceguvernerja Banke Slovenije, člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu in štirih članov državnotožilskega sveta.

Poleg predlagalne pa ima predsednik v nekaterih primerih tudi imenovalno funkcijo. Tako imenuje predsednika in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.

V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora.

Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. To je tudi edino, ki ga lahko odstavi. Doslej je predlog ustavne obtožbe doletel le Danila Türka, a ni bil izglasovan v DZ.

Za predsedniški položaj pet tisočakov osnovne bruto plače, predsedniku tudi nekatere druge ugodnosti

Predsednik republike je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kamor sodijo tudi predsedniki vlade, državnega zbora, vrhovnega in ustavnega sodišča. Poleg osnovne plače, ki znaša nekaj več kot pet tisoč evrov bruto, je upravičen do nekaterih drugih osebnih prejemkov in povračil, za te pravice pa se uporabljajo določbe zakona o poslancih.

Tako ima predsednik republike med drugim pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, regresa za prehrano in letni dopust, nadomestila za ločeno življenje ter povračila stroškov za službena potovanja. Enako kot poslanci ima predsednik republike pravico do 40 dni letnega dopusta.

Svoje delo opravlja v predsedniški palači, nima pa posebne rezidence, v kateri bi živel. Predsednik republike je varovan po drugi najvišji stopnji, medtem ko je najvišja rezervirana za šefe tujih držav na obisku v Sloveniji. Policija predsednika ter objekte, ki jih uporablja, varuje 24 ur na dan.

Prav tako policija opravlja prevoze predsednikovega urada, razen v primerih uporabe kombija, ki je v lasti urada predsednika republike. Ta sicer trenutno razpolaga s štirimi vozili.

Sredstva za delo predsednika republike in urada predsednika republike se določijo v državnem proračunu na predlog predsednika republike. Nadzor nad uporabo sredstev opravlja računsko sodišče. Letos je za delovanje urada predsednika republike iz državnega proračuna namenjenih 3.146.591,87 evra.

Število zaposlenih v uradu predsednika določa kadrovski načrt. Trenutno veljavni omogoča 43 zaposlitev. V uradu je trenutno zaposlenih šest poklicnih funkcionarjev ter 32 javnih uslužbencev; trije svetovalci predsednika svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.

Nekatere ugodnosti tudi po preteku mandata

Predsednik republike ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih slovesnostih v skladu s protokolarnimi pravili.

Leto dni po prenehanju mandata ima bivši predsednik na voljo pisarniški prostor, svetovalca, administrativnega delavca ter službeno vozilo z voznikom. Prav tako ima v tem času pravico do policijskega varovanja.

Poleg tega ima nekdanji predsednik, če ne dobi ustrezne zaposlitve ali ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, tudi pravico do enoletnega nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače. Ta pravica se lahko podaljšala še največ za eno leto, če nekdanji predsednik v tem času izpolni pogoje za upokojitev.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen