Han, Židan in podobni politični “gospodarstveniki” na GZS modrovali, da “smo na istem čolnu in da moramo veslati v isto smer”

0

Smo na istem čolnu, veslati moramo v isto smer za dobro slovenskega gospodarstva, so se ob današnjem obisku ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana na GZS strinjali sogovorniki in se dogovorili za tesno sodelovanje. Kot so sporočili z ministrstva in z GZS, je bilo govora tudi o energetski krizi, pri čemer v GZS pričakujejo pomoč.

Han se je skupaj z državnima sekretarjema Dejanom Židanom in Matevžem Frangežem danes sešel s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tiborjem Šimonko, generalnim direktorjem GZS Alešem Cantaruttijem ter izvršnima direktorjema GZS Vesno Nahtigal in Mitjo Gorenščkom.

Sogovorniki so se med drugim dotaknili soočanja z energetsko krizo v gospodarstvu, pri čemer so na GZS pozdravili prvi sveženj pomoči države. Minister je izpostavil, da se zavedajo izzivov “tako prihodnje dobavljivosti energije kot tudi cen energentov”. “Pri tem so izpostavljena predvsem podjetja v energetsko intenzivni industriji, pri čemer bo potreben ciljni pristop s pomočjo predvsem za tisti del gospodarstva, ki je energetsko najbolj odvisen,” je ocenil.

“Določeno število podjetij brez pomoči ne bo preživelo,” je poudarila Nahtigalova. Pozvala je, naj se čim prej sprejme uredbo o povračilih dela posrednih stroškov indirektnih emisij. Šimonka je spomnil, da je pri podjetjih v energetsko intenzivni industriji v Sloveniji ogljični odtis tudi trikrat nižji kot pri konkurenčnih podjetjih v nekaterih bolj razvitih državah, pa v Sloveniji kot edini državi v EU podjetja še vedno niso upravičena do povračila teh stroškov. Energetsko intenzivno industrijo je treba ohraniti tudi zato, ker skrbi za celotno verigo vrednosti in zagotavlja pomemben del zaposlitev v gospodarstvu, pa je dodal Cantarutti.

Gospodarski minister je medtem izpostavil t. i. reševalni kovček, ki bo vključeval ukrepe za pomoč gospodarstvu v primeru zaostritve krize.

Han je sicer predstavnikom GZS danes predstavil ključne prioritete svojega mandata, pri čemer je izpostavil nujnost zagotavljanja predvidljivega in stabilnega poslovnega okolja za gospodarstvo. “S konkretnimi ukrepi želimo intenzivirati nadaljnje povečanje dviga dodane vrednosti slovenskih podjetij, jim pomagati na poti internacionalizacije ter podpreti njihov zeleni in digitalni preboj, ki sta ključna za jutrišnjo konkurenčnost podjetij. Hkrati pa bomo gospodarstvo podprli pri prilagajanju na nove trende, kot so zagotavljanje talentiranih kadrov, deglobalizacija, solastništvo zaposlenih, možnosti krajšega delovnega časa ipd.,” je nanizal.

Zavzel se je tudi za dialog, ki naj bi bil v teh nepredvidljivih časih posebej pomemben. Poudaril je, da je ministrska ekipa že pregledala pričakovanja gospodarstva. “Z večino pričakovanj in predlogov slovenskega gospodarstva se lahko strinjamo, manjši del pa je takšnih, ki imajo pomembne stranske učinke, kot je na primer socialna kapica. Pri teh vprašanjih bomo morali skupaj najti najboljše rešitve,” je napovedal.

Gorenšček je v tej luči spomnil na nedelujoč Ekonomsko-socialni svet (ESS) in izrazil željo, da socialni dialog čim prej ponovno zaživi. Strinjal se je s stališčem sindikatov, da morajo biti socialni partnerji “vključeni že v času priprave novih zakonov oz. sprememb zakonov, da pomagamo pri njihovi pripravi”. “Se pa zavedamo, da kdor ima odgovornost, ima zadnjo besedo,” je dodal.

Na GZS so predstavnike vlade danes opozorili tudi na kadrovsko problematiko v gospodarstvu in izpostavili nujnost ohranitve davčne olajšave za raziskave in razvoj.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen