Mandatar Robert Golob – iz gospodarstva na vrh vlade z obljubami o drugačni politiki 

0

Robert Golob se je iz gospodarstva dobesedno izstrelil v vrh državne politike. Ni povsem nov obraz, ima tudi nekaj političnih izkušenj, a ga je javnost poznala zlasti kot prvega moža Gen-I. Od tam ga je vladajoča politika odrinila. Sam pa kot novi predsednik vlade napoveduje drugačno politiko, spoštljiv dialog in vrnitev demokratičnih standardov.

Golob je z jasno ambicijo zamenjati vlado Janeza Janše v spomladansko volilno tekmo vstopil z obljubami o vrnitvi svobode, demokracije in vladavine prava, pa tudi o reševanju zdravstva, medgeneracijskih izzivov, skrbi za okolje, zelem prehodu in digitalni preobrazbi države.

Napoveduje drugačen pristop v politiki od dosedanjih političnih elit. Poudarja tudi skrb za ranljive in socialno ogrožene skupine državljanov ter sodelovanje in dialog s sindikati in širšo civilno družbo, pri čemer bodo med drugim podprli zakon, ki so ga pripravili nevladniki, s katerim bi odpravili nekatere ukrepe Janševe vlade.

Med ključnimi prioritetami vlade, za sestavo katere je danes dobil mandat državnega zbora, bodo tako izhodna covidna strategija, spopadanje z energetsko draginjo in dražitvami hrane, napoveduje tudi spremembe v javnih nastopih in politični kulturi.

“Niti besede nisem namenil prejšnji vladi in je tudi ne bom, ker nismo tukaj zato, da se izgovarjamo na kogar koli, ampak da udejanjimo tisto, kar smo ljudem obljubili. In ta sprememba politične kulture, ki naj bo spoštljiva, ampak odločna in usmerjena v prihodnost, je tudi moja osebna zaveza,” je poudaril ob predstavitvi koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke Gibanje Svoboda, ki jo vodi Golob, SD in Levica.

Dolgolasi 55-letni Primorec, ki v govorici ne skriva, od kod prihaja, velja za enega vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Zadnji petletni mandat na čelu trgovca z elektriko Gen-I je dobil leta 2016, novembra lani se mu je iztekel, novega mandata za vodenje družbe pa zaradi nasprotovanja vladajoče politike kljub dobremu poslovanju ni dobil. S čela podjetja se je namreč poslovil ob koncu rekordnega poslovnega leta 2021, ko je Gen-I ustvaril 3,4 milijarde evrov prihodkov in 71 milijonov evrov dobička.

Sprva se je aktiviral skozi gibanje Bodi sprememba, konec januarja pa je bil izvoljen za predsednika stranke Gibanje Svoboda, v katero se je preimenovala stranka Zelenih dejanj, ki jo je sicer ustanovil Jure Leben.

Ob tem se je naslonil tudi na nekatere kadre iz Gen-I, politično pa na kadre iz kroga bivše LDS in Pozitivne Slovenije. Njegovo najožjo ekipo so ob začetku sestavljali novogoriški župan Matej Arčon, kardiologinja Mirta Koželj, ki je postala predsednica sveta stranke, ter pravnica Urška Klakočar Zupančič, ki je postala prva podpredsednica stranke. Pozneje je to funkcijo prevzela še nekdanja novinarka in diplomatka Marta Kos. Golobovi stranki sta se pridružila tudi nepovezana poslanca Janja Sluga in Jurij Lep, ki sta med mandatom izstopila iz SMC oziroma DeSUS.

Večinoma poslanski zelenci: Lista poslanskih kandidatov je bila pestra, v DZ pa so med 41 poslanci Gibanja Svoboda prišli le štirje, ki so doslej že kdaj sedeli v poslanskih klopeh. Poleg Sluge še nekdanji poslanec LDS in tržiški župan Borut Sajovic, nekdanja poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta in Mirjam Bon Klanjšček, ki je bila poslanka tedanjega Zavezništva Alenke Bratušek.

Pomanjkanje političnih izkušenj in velika poslanska skupina bo za predsednika mlade stranke, ki bo hkrati še vodja vlade, velik izziv, se strinjajo nekateri analitiki in tudi nekdanji premier Miro Cerar, ki je bil po volitvah 2014 v precej podobnem položaju kot zdaj Golob. Golob trdi, da se tega zaveda in napoveduje razporejanje odgovornosti v stranki.

Dodaten izziv zaradi pomanjkanja političnih izkušenj bo tudi zoperstavljanje proceduralnim zankam, ki jih je že s prvimi potezami v novem sklicu DZ napovedala SDS, ko je Gibanje Svoboda najprej prehitela pri vložitvi sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija, nato pa zahtevala celo posvetovalni referendum o spremembah zakona o vladi, s katerimi je želel Golob spremeniti ministrski razrez.

A je Golob zatrdil, da opoziciji z manevri, ki bi zaustavili formiranje nove koalicije, ne bo uspelo, nova vlada pa bo svoj mandat nastopila po zastavljeni časovnici, torej 3. junija. “Vsi manevri, ki smo jih videli v zadnjih dneh, so v resnici oklepanje oblasti tistih, ki so od tega odvisni, ker ne želijo prepustiti oblasti novim izvoljencem ljudstva in se kot poraženci dostojanstveno posloviti,” je menil v odzivu na poteze SDS. Ocenil je še, “da je čisto mogoče, da bomo imeli stanje permanentnih referendumov”.

Po mnenju analitikov je Golob prepričljivo volilno zmago zabeležil tudi na račun taktičnega glasovanja volivcev, ki so se v strahu pred zmago Janeza Janše odločili za Gibanje Svoboda in ne za katero od strank KUL.

Tega se očitno zaveda tudi sam, saj je v sodelovanje v novi vladi pritegnil tudi predsednico SAB Alenko Bratušek in prvaka LMŠ Marjana Šarca, ki sta s svojima strankama izpadla iz parlamenta. Še več, kot kaže, bo vendarle prišlo do konsolidacije izjemno razdrobljenega strankarskega prostora na levem polu političnega spektra, saj so omenjene tri stranke že začele s postopki združevanja. Tako naj bi šle že na jesenske lokalne volitve kot ena združena stranka, ki si želi, kot je bila včasih LDS, postati trdna protiutež desnosredinskim strankam.

Sodelovanje s kadri iz LDS, Pozitivne Slovenije in SAB sicer ni naključno. Golob je bil leta 1998 imenovan za vodjo pogajalske skupine za EU za področje energetike; med leti 1999 in 2002 pa je opravljal naloge državnega sekretarja za energetiko pri tedanjem okoljskem ministru Janezu Kopaču v vladi Janeza Drnovška. Takrat je sodeloval pri nastajanju ključnih zakonov iz energetike.

V državno politiko se je vmešal tudi ob predčasnih volitvah leta 2011, ko je bil podpredsednik tedaj novinke na političnem parketu – Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Ta je takrat slavila na volitvah, a nato ni zmogla oblikovati vlade. Vlado je tedaj prevzel Janez Janša, a mu je zaradi očitkov protikorupcijske komisije začela razpadati. Takrat je bil ob prizadevanjih za njegovo menjavo med kandidati za premierja tudi Golob, a naj bi si tik pred zdajci premislil iz osebnih razlogov, tako se je v boj podala Alenka Bratušek in prevzela vodenje vlade.

Po razkolu Pozitivne Slovenije se je Golob odločil za podporo Bratuškovi, ne Jankoviću, in postal podpredsednik njene stranke ZaAB.

Temu, da bi v politiko stopil skozi velika vrata, se je sicer dolgo upiral. Večkrat je v preteklosti dejal, da ne želi biti predsednik vlade, je pa razumel, da politika in gospodarstvo hodita “vštric”, zato je bil v politiki “z eno nogo”.

Ko pa se je za ta korak odločil, je nemudoma zabeležil visoko podporo v javnomnenjskih raziskavah in jo tudi ohranil. Pri temu mu niso škodile niti afere z računi v Romuniji in domnevnimi podkupninami iz Črne gore, ki jih je označil za neresnične, niti očitki o visoki plači na čelu Gen-I, prav tako ne dejstvo, da je bil v zadnjih dneh kampanje v samoizolaciji zaradi covida-19.

Golob je bil aktiven tudi v lokalnem okolju, kot mestni svetnik v Novi Gorici. V začetku maja je s funkcije odstopil, njegova lista pa ohranja tri svetnike.

Novi predsednik vlade se je rodil januarja 1967 v Šempetru pri Gorici. Leta 1989 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, magistriral tri leta pozneje, doktorski naziv pa pridobil leta 1994. Po končanem doktoratu je kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti in se leta 1997 zaposlil kot docent na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Je avtor številnih znanstvenih objav in referatov s področja trgov, optimizacije virov energije in načrtovanja elektroenergetskega sistema.

Leta 2002 je ustanovil zasebno podjetje Strela-G, ki ga je Istrabenz kasneje odkupil in dokapitaliziral in jo preimenoval v Istrabenz energetski sistemi. Istrabenz in Gorenje sta nato ustanovila Istrabenz-Gorenje (IGES), ki je trgoval z elektriko. Oktobra 2006, v času prve vlade Janeza Janše je državna Gen Energija kupila polovico IGES, z novo družbeno pogodbo pa so to podjetje nato preimenovali v Gen-I.

Golob je poročen in oče treh otrok, a svojega zasebnega življenja ne razkriva javnosti. Je pa v enem od predvolilnih videov razkril, da je ljubitelj rock glasbe iz 80 let, morja in košarke, četudi je bil sam kajakaš. Ponosen je tudi, da ima od 14. leta bolj ali manj enako frizuro.

Če bi moral izbrati ekipo, s katero bi reševal probleme človeške civilizacije, pa bi vanjo izbral zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija zaradi njegovega razumevanja o tem, kako se je razvijala človeška civilizacija, Greto Thunberg ker ve, kaj morajo starejši zagotoviti mladim generacijam, nato papeža Frančiška, ker ve, kako vzpostaviti spoštljiv dialog in mir med ljudmi, ter Elona Muska, ki bi razvil tehnologije, ki bi jih prvi trije začrtali kot ključne za harmoničen razvoj človeštva.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen