Dr. Milan Zver: Janez Janša je ob tej brutalni agresiji na Ukrajino postavil našo državo na pravo stran zgodovine

2

(6. maj 2022) Z evropskim poslancem, politologom in enim najbolj prepoznavnih predstavnikov Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom se je pogovarjal namestnik odgovornega urednika tednika Demokracija Metod Berlec, in sicer o rezultatih državnozborskih volitev, ki so potrdili, da Slovenija še zdaleč ni normalna evropska država.

DEMOKRACIJA: Gospod Zver, za nami so izredno pomembne državnozborske volitve, ki so prinesle zmago Gibanju Svoboda Roberta Goloba. Vas je ta zmaga z veliko razliko presenetila? Glede na predvolilne ankete smo nekako domnevali, da bosta stranki GS in SDS bolj skupaj …

Zver: Seveda je ta Golobov triumf presenetil. Kaj vse se je dogajalo zadnji teden, moramo še temeljito analizirati. Nimamo še vseh odgovorov. Na prvi pogled se mi zdi zmaga s tako razliko sprta z realnostjo. Čisto mogoče je, da je kje umanjkal nadzor na voliščih, ki bi onemogočil goljufijo, ali pa je morebiti šlo celo za zunanje vmešavanje. A če ni trdnih dokazov, ne smemo razvrednotiti zmage nasprotnika. Golob je korektno dobil čestitke za zmago in zagotovilo, da bo SDS konstruktivna opozicija.

DEMOKRACIJA: Kako si razlagate dejstvo, da je tranzicijski levici, globoki državi, še enkrat uspelo zmagati s pomočjo t. i. novega obraza? Z marketinškim projektom Gibanje Svoboda …

Zver: Slovensko volilno telo še ni dovolj zrelo in stabilno. V starih demokracijah ljudje volijo na podlagi vrednotne bližine in racionalne presoje, katera izbira je zanje koristnejša. Pri nas pa jih dosti voli kar na podlagi simpatije/antipatije, ki je iracionalni dejavnik. Tega se kreatorji javnega mnenja na levici zagotovo zavedajo. Zato v prihodnosti lahko pričakujemo še več t. i. novih obrazov in ad hoc strank oziroma list. Na zadnjih volitvah ljudje večinoma niso prepoznali, da gre za sprego skrajne levice, proticepilcev in tajkunov iz omrežja old boys. Pač kupijo, še posebej če je poceni. Levici ni nikoli manjkalo denarja in v takih okoliščinah ni težko delati marketinga, še posebej če imaš za seboj dominantne medije.

DEMOKRACIJA: Se pravi, da je to tudi posledica kulturne hegemonije levice v slovenski družbi, o kateri je nekoč pisal italijanski neomarksistični mislec Antonio Gramsci in na kar je nedavno opozorila slovenska filozofinja dr. Nina Krajnik?

Zver: Ja, uzurpacija simbolnega, kot bi dejala dr. Krajnikova, je v širši javnosti mogoča le v razmerah medijskega monopola, ki tako vzpostavlja in vzdržuje kulturno hegemonijo. Pri vzdrževanju kulturne hegemonije je pomembna tudi šola. S tem izrazom mislim sistem od vrtca do univerze, zato so, mimogrede, kurikuli najpomembnejši v vsakem izobraževalnem sistemu. Določenim pomenskim oznakam dajejo vsebino in vrednotni naboj, ki se ljudi sčasoma prime. Na primer partizanstvo je plus (+), kapitalizem minus (-), socializem +, Kučan +, Pučnik – ipd. Na ta način prodrejo tudi v podzavedno, vse do jedra kulture, in to so vrednote. Tako se vzdržuje kulturna hegemonija.  Je pa tudi res, da tako šola kot tudi klasični mediji izgubljajo monopole na svojih področjih. Svetovni splet in družabni mediji pač spreminjajo stare formule. In to je osvobajajoče.

DEMOKRACIJA: Je ob tem mogoče reči, da je bila slovenska desnosredinska civilna družba tokrat preveč pasivna, da je preveč verjela v to, da bodo dobri rezultati vlade avtomatsko prinesli vladajočim strankam tudi dovolj volilnih glasov?

Zver: Civilna družba v Sloveniji je malo posebna. Večji del civilno-družbenih ali nevladnih organizacij je levo usmerjenih, saj jih finančno podpira leva politika. So torej del politične strukture in kot take niso neodvisne in jih ne moremo imenovati civilna družba. Pravilneje bi jih bilo imenovati paracivilna družba ali urbana plemena v službi leve politike. Tradicionalni ustroj civilne družbe je nekaj drugega, ni financiran od države in ne služi politiki. Če v vprašanju ciljate tudi na Cerkev, bi rekel, da se ta trudi dokazovati, da ima uravnotežen odnos tako do levih kot desnih, se pravi do tistih, ki so sovražni do nje, in do tistih, ki jo spoštujejo. To najbrž ni optimalni pristop.

DEMOKRACIJA: Poglejva zdaj rezultate posamičnih političnih strank. Sam se sprašujem, ali bi v danih okoliščinah lahko stranki SDS in NSi dobili še kakšen odstotek več glasov. Čeprav je ob tem treba reči, da je po volitvah lahko biti pameten …

Zver: Seveda, takoj po volitvah ljudje objavljajo svoja videnja. Običajno še pod čustvenim vtisom celotne zgodbe. Celo na primer eden od vidnejših desnih publicistov je začutil potrebo, da okara SDS, češ da je – v nasprotju z NSi – nastopila »samo s starimi obrazi«. To seveda ne drži, saj se je stranka po kongresu močno pomladila. Poleg tega pa sploh ni pomembno, ali so kandidati stari ali mladi, novi ali uveljavljeni obrazi, ampak to, ali so kakovostni. Mit o novih obrazih kaj hitro kupimo od levičarske propagande. To, kar je na teh volitvah dosegla SDS, res ni neki presežek, treba pa je upoštevati, da je povečala število glasov in mandatov v primerjavi s prejšnjimi. Vsaj dva razloga sta za to: prvič, neutrudno garanje kandidatov in volilnih štabov na terenu – obiskali so na stotisoče gospodinjstev – in drugič, dober vodja, ki se je v zadnjem mandatu znova izkazal kot učinkovit politik in državnik. Tako držo je ohranil tudi v sicer primitivnih televizijskih soočenjih. Vsekakor pa bi obe stranki lahko dobili še kak odstotek več, imate prav. Skupaj moramo iznajti način, kako se zoperstaviti ad hoc stranki in t. i. novim obrazom za naslednje volitve. Gibanje Svoboda se bo po mojem mnenju hitro razkrojilo, saj nimajo veščih politikov in ne infrastrukture, predvsem terenske organizacije. Praktično Golobova stranka nima nobenega atributa, da bi jo lahko imeli za politično stranko, ki so sicer steber moderne demokracije. Morda se bo združila s kakšno stranko, ki to ima.

DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate izid volitev skupne liste Povežimo Slovenijo? Sam sem bil prepričan, da se bodo prebili v državni zbor, sedaj pa se sprašujem, zakaj jim ni uspelo … Bi bilo bolje, če bi naveza SLS-NLS nastopila samostojno pod svojo »blagovno znamko«?

Zver: Projekt ni bil slabo zamišljen, a je postal tvegan, ko je Pivčeva s svojo listo zasolirala. Stari nomenklaturi je samostojna pot Pivčeve seveda ustrezala, saj je lovila glasove predvsem v pomladnem taboru, še posebej na podeželju. Vsak, ki se malo spozna na politiko, je vedel, da sama ne bo zmogla vstopiti v parlament. Skupaj pa bi zagotovo. Skratka, opravila je nalogo za nekoga drugega. Kar zadeva SLS, naj poudarim, da gre za uveljavljeno blagovno znamko, vendar bo trajalo še veliko časa, da bo spet »in«.

DEMOKRACIJA: No, glede na volilno udeležbo je očitno, da je, če lahko tako rečem, »zaspal« del Slovenije, ki večinoma meji na Hrvaško (Haloze, Kozjansko, Bizeljsko, Bela krajina, Kočevsko, Brkini) in celo Slovenske gorice ter Zgornjesavska dolina. Se pravi območja, kjer bi višja volilna udeležba prav gotovo koristila desnosredinskim političnim strankam. Kako si to razlagate?

Zver: Participativna kultura je na podeželju manjša v primerjavi z urbanimi središči. Mediji in stara omrežja imajo izjemen vpliv zlasti v mestih. Na podeželju so mediji sicer tudi odločilni dejavnik vplivanja na javno mnenje, toda tu sta bili včasih poleg šole seveda še močni družina in Cerkev. Zadnja dva dejavnika sta očitno vse manj vplivna. Vprašanje udeležbe bo treba do naslednjih volitev rešiti. Če je Jankoviću uspelo popeljati na volitve skoraj vsakega Ljubljančana, zakaj ne bi v prihodnje uspelo enako na primer na Štajerskem. Pričakujem, da bo politična cepitev v prihodnje temeljila manj na ideološki osnovi in bolj na regionalni.

DEMOKRACIJA: Sprašujem se, kako ljudi s teh območij nagovoriti, da bi se v prihodnje bolj množično udeležili volitev, da ne bi odločala Ljubljana ali njena okolica s svojo visoko volilno udeležbo. Bi morda ta ljudski blok potreboval kakšnega mladega, prodornejšega politika?

Zver: Ne enega, ampak veliko jih potrebuje. Sicer pa prva težava ni v kadrih. Gre za ustvarjanje predvolilnega konteksta. Naj omenim eno možnost: ker bo nova vlada pretirano centralizirala in forsirala predvsem Ljubljano, se bo sama od sebe vzpostavila protiljubljanska koalicija, morda neko protimetropolitansko gibanje. To bi lahko povečalo udeležbo doslej zapostavljenih območij, ki ste jih omenjali.

DEMOKRACIJA: No, dotakniva se še rezultatov t. i. koalicije KUL, se pravi rezultata LMŠ, SD, Levice in SAB. Kako jih komentirate?

Zver: Če ne bi bilo Golobovega gibanja, bi te stranke dosegle boljši rezultat, to je dejstvo. Kulovci so bili žrtvovani. Volilci na levici so volili strateško, kot smo včasih poimenovali tovrstne volilne reakcije. Največja poraženka je seveda SD, stranka z najboljšo infrastrukturo na levici. Vsi skupaj so v kampanji opravili umazano delo za Goloba.

DEMOKRACIJA: Se pravi, da se jim ta radikalni destruktivizem ni obrestoval?

Zver: Ne, njim seveda ne. Zdi se mi, da predsedniki strank Kula niso razumeli konteksta, v katerem so se znašli; borili so se kot levi, a zaman, saj je Golob že prej dobil zagotovilo globoke države, da bo zmagal. Zanimivo je, kako so levi volilci doumeli sporočila, koga je treba voliti. Zato je pozneje moral celo Kučan osebno tolažiti kulovce, da naj jih ne skrbi, saj da bo za vse poskrbljeno. Kako naj komentiramo to? Kot politolog bi dejal, da se sprega stare Udbe in partijskih vrhov dela norca iz strankarske demokracije. V Sloveniji lahko zmaga stranka, ki to ni, ker nima organizacije, nekdo, ki nima znanja, izkušenj in ki je povrh vsega še nov obraz. Če je še tajkun, je to zanj celo prednost. Dovolj je, da se lepo nasmeje, ima frizuro iz časa Beatlov in pravo ozadje.

DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate dejstvo, da je recimo koordinator Levice Luka Mesec zaradi slabega rezultata vsaj ponudil odstop organom stranke, medtem ko se predsednica SD Tanja Fajon obnaša kot nekakšna zmagovalka, čeprav je daleč od tega? Kot vemo, je v nasprotju z njo dosedanji podpredsednik SD Jernej Pikalo odstopil. Kot je zapisal, se mu zdi volilni rezultat stranke slab, z odstopom pa želi dati »zalet resnični razpravi v stranki kako naprej« …

Zver: Pikalo išče izhod iz situacije, ki jo je tudi sam zakuhal. Fajonova je prostovoljno žrtveno jagnje, ki je bilo, kot sem že omenil, položeno na oltar Kučanove obsedenosti z Janšo. Za vsake volitve Kučan najde nov način, kako se spopasti z njim. Dokler bo tako, socialna demokracija nima prihodnosti v Sloveniji. Kučan si želi bolj skrajno levo stranko, in sedaj jo je z Golobom tudi dobil. Socialna demokracija zanj ni intimna opcija. Ostal je zvest samemu sebi.

DEMOKRACIJA: Robert Golob naj bi zdaj tudi s pomočjo kadrov propadle koalicije KUL v domnevno rekordnem času oblikoval novo vlado. Kako gledate na to?

Zver: To bi seveda bilo nehigiensko, saj so vsi kulovci izgubili legitimnost glede na svoje rezultate na volitvah. Ne verjamem, da se Golob počuti kaj krivega za debakl kulovcev, vendar sem prepričan, da jim bo na neki način vrnil usluge iz predvolilnega časa. Toda če jih vse povabi v vlado, bo to začetek njegovega konca. Če še sam ne ve, mu bodo pa drugi povedali, kakšen politični profil predstavljajo Bratuškova, Šarec idr., ki so tako samozaverovani, da so celo stranko, ki jo vodijo, poimenovali s svojim imenom. Ti mu ne bodo pomagali.

DEMOKRACIJA: Si upate napovedati usodo te nove prihajajoče vlade?

Zver: Vsak, ki ima tako večino, bi moral mirno vladati ves mandat. Toda doslej se levica, kaj šele skrajna levica, ni izkazala kot opcija, ki je sposobna stabilno upravljati z državo. Da bi dal trdnejšo napoved, je treba še malo počakati in videti, kakšne bodo prve poteze novega mandatarja. A vesti, naj bi domnevna Golobova partnerica prevzela vodenje parlamenta, so strah vzbujajoče. Takega nepotizma ni bilo niti v komunizmu.

DEMOKRACIJA: Pod sedanjo vlado je bila Slovenija odločna podpornica napadene Ukrajine. Videti je, da se bo to pod novo vlado spremenilo. V mislih imam recimo izjave neformalnega šefa t. i. globoke države Milana Kučana in nekaterih vidnih predstavnikov oziroma predstavnic Gibanja Svoboda …

Zver: Ja, na družbenih omrežjih smo lahko prebirali, kako sovražno govorico so uporabljali celo nekateri izvoljeni z Golobove liste. Nekaj tvitov je bilo namjenih tudi podpori Putinovega režima. Levica je bila pri nas – ne pa tudi v Evropi – tradicionalni zaveznik Putina, ki je prek svojega omrežja zelo navzoč v Sloveniji. Janez Janša je ob tej brutalni agresiji na Ukrajino postavil našo državo na pravo stran zgodovine. Bojim se, da bo Golob z omrežjem, ki ga je postavilo na vrh, obudil tesne stike s Putinovim režimom. Podpredsednica Golobovega gibanja Marta Kos je to že napovedala, in to v času, ko ves demokratični svet obsoja ruska genocidna dejanja.  

DEMOKRACIJA: Kako ob sedanji ruski agresiji na Ukrajino vidite vlogo in ravnanje institucij Evropske unije?

Zver: Evropska unija se je že v času pandemije dobro odzvala in nakazala, da je lahko učinkovita, ko gre za globalne izzive. Tudi v času ruske invazije je bilo tako. Priznam, da sem pričakoval hitrejše in učinkovitejše ukrepe, zlasti kar zadeva pomoč v orožju ukrajinskim borcem. Stvari bi se hitreje odvijale, če bi imela Nemčija desno vlado. Na sedanjo pa ima Putinovo omrežje kar nekaj vpliva. Glavna napaka Evrope je, da se ni bolje odzvala na informacije ameriških obveščevalnih služb, ki so Putinovo nakano razkrili že prej. Tudi sam sem v kolumni napovedal rusko agresijo že nekaj tednov prej.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Na socialnem omrežju Twitter je predsednik vlade in SDS Janez Janša na kratko analiziral izide volitev. Pri tem je na koncu zapisal: »Le vsak naj sam sebe iskreno vpraša, ali je res naredi vse, kar zmore. Oglaša se veliko takih, ki so se vedno pripravljeni boriti do zadnje kaplje krvi. Naše, ne svoje. In predvsem zase. Stranka SDS pa se je vedno borila Za Slovenijo, zato sprejema vsak rezultat in GRE NAPREJ«.Se pravi, da SDS ne bo vrgla puško v koruzo?

Zver: Nikakor, SDS je trajnostna organizacija, ni strankarski komet, ki takoj ugasne, ko zažari. Je zelo vplivna tudi na evropski in svetovni ravni. Zato se ni bati za njeno prihodnost. Ko odpravimo nekatere pomanjkljivosti, ki so v kampanji nedvomno bile, in ko najdemo odgovor, kako preprečiti takšne politične udare na strankarsko demokracijo, kot se je zgodil na tokratnih volitvah z instantno stranko in s t. i. novimi obrazi, se vrnemo še močnejši. 

Št. komentarjev: 2
  1. Krnekdo pravi

    In kdo je Zver, ki ” toliko ve”?

  2. Prdec pravi

    Dim ženskega organa

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen