Aktualni vladi bo v petek potekel mandat, do imenovanja nove bo opravljala tekoče posle

1

S petkovo ustanovno sejo 9. sklica DZ bo vladi Janeza Janše prenehal mandat, do imenovanja nove pa bo opravljala tekoče posle. V tem času mora dosedanja vlada poskrbeti za nemoteno delovanje države, sprejemala pa naj bi le nujne odločitve.

Funkcija predsednika vlade in ministrov v skladu z ustavo preneha, ko se po volitvah sestane nov sklic državnega zbora, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve nove. Do ustanovne seje DZ pa ima vlada polna pooblastila.

Ker ustava pojma tekočih poslov podrobneje ne opredeljuje, je bilo to vprašanje v preteklosti že večkrat predmet različnih interpretacij. Tudi mnenja pravnikov, kaj natančno lahko odhajajoča vlada počne, so različna. So pa o tem vprašanju nekajkrat že odločala sodišča, priporočila za presojo, ali neka zadeva še sodi v okvir opravljanja tekočih poslov, pa je pred dvema letoma pripravila vladna služba za zakonodajo.

Po njihovem mnenju je bistvo omejitev pristojnosti vlade v tem, da naj se vlada v tem času ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in sprejemala novih strateških usmeritev ter “se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na zlorabo oblasti”.

Mora pa opravljati posle, ki so nujni z vidika nemotenega delovanja države in njenih podsistemov. “Se je pa pri opravljanju tekočih poslov treba izogibati vsem aktivnostim, ki izstopajo iz normalnega vsakdanjega dela,” so zapisali.

Tako vlada po njihovem mnenju načeloma ne more sprejemati novih zakonskih predlogov oz. bistvenih posegov vanje, razen če gre za neodložljive predloge v primerih naravnih nesreč in podobno. Zakonske predloge, ki so že v DZ, pa lahko odhajajoča vlada v DZ zagovarja, medtem ko bi predlaganje amandmajev že preseglo okvir opravljanja tekočih poslov.

Glede sprejemanja podzakonskih aktov pa zakonodajna služba ocenjuje, da lahko vlada sprejema predpise, katerih izdaja je v posameznem zakonu že izrecno predvidena, a le tiste, ki se sprejemajo na novo. Opravljanje tekočih poslov pa bi po oceni službe preseglo sprejemanje predpisov, ki jih vlada izdaja po lastni presoji.

Tudi pri kadrovanju naj bi veljalo, da vlada ne sprejema dokončnih političnih odločitev, a omejitev na opravljanje tekočih poslov po mnenju zakonodajne službe ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela s področja urejanja tekočih kadrovskih vprašanj. Pri tem je treba presojati vsak posamezen primer posebej in upoštevati, ali in zakaj je neka kadrovska odločitev nujna zaradi potreb delovanja države.

Različnim interpretacijam je prepuščeno tudi vprašanje, ali sme vlada oz. ministri v času opravljanja tekočih poslov podpisovati pogodbe o različnih poslih, denimo večstomilijonskem poslu z oklepniki boxer. Tudi tu so menja, ali gre pri podpisu tako velike pogodbe za tekoče posle ali ne, različna.

Nova vlada mandat nastopi z imenovanjem ministrov

Aktualni vladi pod vodstvom Janeza Janše bo torej mandat potekel 13. maja, ko se bo na ustanovni seji sestal novi sklic DZ in bodo novoizvoljeni poslanci potrdili svoje mandate. Tekoče posle pa mora opravljati vse do imenovanja ministrov nove vlade.

Sodeč po napovedih najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba se bo to ob upoštevanju zakonskih rokov zgodilo dokaj hitro, saj si prihodnji koalicijski partnerji, Gibanje Svoboda, SD in Levica, želijo vlado sestaviti do 3. junija.

Oblikovanje nove vlade sicer steče po konstituiranju državnega zbora, ko je potrjena vsaj polovica poslanskih mandatov. Predsednik republike ima 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja.

Predsednik Pahor je že napovedal, da bo takoj po imenovanju vodij poslanskih skupin – ti morajo biti imenovani v sedmih dneh od ustanovne seje – z njimi sklical posvetovanja o možnih kandidatih za mandatarja. Ta naj bi bila opravljena najpozneje do 23. maja. Po Pahorjevih pričakovanjih bo nato predlog za imenovanje novega predsednika vlade lahko še isti dan posredoval v državni zbor.

Volitve predsednika vlade se nato opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Mandatarja za sestavo nove vlade DZ voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.

Tudi ko je mandatar izvoljen, prejšnja vlada še vedno opravlja tekoče posle, dokler niso imenovani tudi ministri. Glede na zakonske roke mora novoizvoljeni predsednik vlade ministre predlagati v 15 dneh po svoji izvolitvi. Kandidati se morajo pred glasovanjem predstaviti še pred pristojnimi delovnimi telesi DZ.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, ko je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Še neimenovane ministre pa mora novi premier predlagati v desetih dneh.

Po imenovanju vlade prejšnji premier preda posle svojemu nasledniku, navadno še isti dan po imenovanju. Sledijo primopredaje na posameznih ministrstvih.

Število komentarjev: 1
  1. Pubec pravi

    Do nedavnega so trobezljali o ” konstruktivni” opoziciji. Vso ” konstruktivnost” so že pokazali nekateri politi – kanti ( Grims, Kaloh ) , ki ne morejo iz svojega primitivizma in v svojem znanem stilu zaničujejo vse kandidate nove vlade.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen