Zeleni prehod edine cementarne v Sloveniji

0

Salonit Anhovo, edina cementarna na slovenskih tleh, želi biti nosilec razvoja na področju razogljičenja proizvodnje cementa

Ob 100. obletnici delovanja, ki so jo v Salonitu Anhovo praznovali lani, so predstavili svojo strategijo razvoja cementarne na poti do ogljične nevtralnosti. Gre za strateški načrt sprememb, ki so potrebne za razogljičenje cementarne in nadaljnjega znižanje njenega vpliva na okolje. Za prvo fazo zelenega prehoda cementarne imajo v načrtu investicije, ki med drugim vključujejo tudi spremembo strukture goriv. Pred kratkim so tako naznanili, da v bližnji prihodnosti že načrtujejo oddajo vloge za pridobitev potrebnih dovoljenj. Do leta 2025 nameravajo uresničiti rešitve, ki bodo ogljični odtis cementarne znižale za 15 %. Za doseg ciljev te strategije bo Salonit Anhovo v naslednjih letih namenili kar 40 milijonov evrov, kar ni presenečenje, saj je družba v zadnjih 15 letih v razvoj cementarne investirala že več kot 150 milijonov evrov. Z uporabo inovativnih tehnologij stremijo k posodobitvi cementarne, saj verjamejo, da je le to korak v pravo smer na poti bistvenega znižanja vpliva njenega delovanja na okolje ob neizbežnem naraščanju proizvodnje.

S posodobitvami cementarne namreč želijo v prihodnjih letih omogočiti povečanje proizvodne kapacitete ob istočasnem znižanju vseh vplivov na okolje, znižanje vseh emisij v absolutnem smislu s tehnologijami nove generacije in uvedbo zelenih virov energije ter postopno opuščanje fosilnih goriv, skladno z Evropskim zelenim dogovorom.

Sprememba strukture goriv

V skladu s strategijo razvoja cementarne na poti do ogljične nevtralnosti se bo še naprej spreminjala tudi struktura goriv Postopno bodo opuščali fosilna goriva in jih nadomeščali z alternativnimi trdnimi gorivi iz pred-pripravljenih nenevarnih odpadkov. Delež slednjih za toplotno energijo nameravajo iz trenutno dobrih 60 % še povečati. To pomeni pomemben prispevek k zniževanju emisij CO2 in razvoju krožnega gospodarstva.

Uporaba alternativnih goriv v cementarnah je v skladu s politikami Evropske unije, tako pri spodbujanju krožnega gospodarstva kot pri spoštovanju hierarhije ravnanja z odpadki.

Sosednja Avstrija je primer dobre prakse pri proizvodnji energije iz odpadkov – s tem namreč pomembno prispeva k opuščanju fosilnih goriv. Za proizvodnjo energije v Avstriji porabijo okrog 40 % komunalnih odpadkov v skupno 11 sežigalnicah in 51 objektih, v katerih poteka sopredelava odpadkov (med slednjimi so tudi cementarne). Visoke deleže uporabe odpadkov za alternativna goriva dosegajo tudi skandinavske države. Sosežig odpadkov v cementni industriji je namreč Evropska komisija že leta 2017 prepoznala kot enega izmed najboljših potrjenih postopkov pridobivanja energije iz odpadkov.

Najnovejše inovativne tehnologije za dodatno čiščenje dimnih plinov

Najsodobnejše tehnologije pri tem zagotavljajo varnost za okolje in zdravje. Tega se v Salonitu Anhovo dobro zavedajo in v naslednjih letih načrtujejo uvedbo najnovejše inovativne tehnologijo za čiščenje dimnih plinov (imenovano SCR-RTO), poleg že obstoječe tehnologije čiščenja dimnih plinov z najsodobnejšimi vrečastimi filtri.

Rezultati uvedbe najnovejše inovativne tehnologije, ki v evropski zakonodaji za zdaj še ni zakonsko zavezujoča, a je zdaj že dovolj razvita, da jo lahko vključijo v proizvodni proces, bo več kot prepolovitev emisij, ki trenutno predstavljajo največji prispevek v okolje (na primer dušikovi oksidi).

Presoja vplivov načrtovanih posodobitev na okolje

Salonit Anhovo redno opravlja meritve svojih vplivov na okolje. Da bi javnosti v čim večji meri informirali, pripravljajo obsežno poročilo o vplivih načrtovanih posodobitev  na okolje,

Poročilo o vplivih na okolje, ki ga pripravljajo skupaj z domačimi in tujimi priznanimi strokovnimi institucijami , bo ponudilo vpogled v rezultate tako splošni javnosti kot tudi lokalnemu prebivalstvu V Salonitu nikakor ne zanemarjajo svoje vpetosti v lokalno okolje, zato razumejo pomisleke in vprašanja prebivalcev ter si prizadevajo, da bi jih naslovili s transparetnim in odprtim načinom delovanja. V ta namen so aprila letos svoje razvojne načrte predstavljali na srečanjih s krajani po vseh krajevnih skupnostih občine Kanal ob Soči. Z osebnim pristopom in z informacijami, podkrepljenimi z dejstvi, so odgovarjali na vsa vprašanja, saj verjamejo, da je to edini pravi način za uspešno sobivanje v lokalni skupnosti, katere del so tudi sami.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen