KPK v “stari dobri Klemenčič maniri” tik pred volitvami z atako nad Janšo, a premier odgovarja – poglejte si Veselov fuš in Golobove nagrade!

Predsednik vlade Janez Janša se je pri glasovanju o imenovanju neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB Francija Matoza znašel v nasprotju interesov in kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Ob tem vnaprej zavrača morebitne očitke, da je objava povezana s predvolilnim časom.

Janša se je na ugotovitve KPK odzval na Twitterju. Važno, da je bilo s popoldanskim “fušem” predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za 20.000 evrov na mesec po mnenju KPK vse “ok”, pa tudi s plačami in nagradami za 45.000 evrov na mesec Roberta Goloba v državnem podjetju, je zapisal premier.

Tomaž Vesel okrnil neodvisnost Računskega sodišča prav do konca; pred časom kofetkal s poslanko Slugo, sedaj nastopa že kar na odprti politični sceni

KPK je postopek začela konec avgusta lani na lastno pobudo, saj je v predhodnem preizkusu prejete prijave iz maja tega leta v zvezi s kadrovskimi menjavami na mestih izvršnih in neizvršnih direktorjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zaznala sum kršitve nasprotja interesov.

Na podlagi pridobljene dokumentacije je KPK ugotovila, da je Janša kot predsednik in član vlade na seji vlade julija 2021 glasoval za sklep, da se za neizvršna direktorja upravnega odbora DUTB imenuje Francija Matoza in Gregorja Planteua. Matoz je s tem imenovanjem, kot je ugotovila KPK, pridobil premoženjsko in nepremoženjsko korist (v obliki prejemkov in funkcije v DUTB).

Ker med predsednikom vlade in Matozem obstaja poslovni stik – Matoz je namreč v več pravnih postopkih Janšev odvetnik in odvetnik Janševe SDS – se je Janša z glasovanjem o imenovanju Matoza znašel v okoliščinah, ki pomenijo dejansko nasprotje interesov, pri čemer ni storil vsega, da se temu nasprotju interesov izogne, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na KPK in dodali, da je s tem ravnal v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ugotovitve protikorupcijske komisije so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni sprožila upravnega spora. Izjasnitve obravnavana oseba v postopku ni podala.

Ob tem v KPK vnaprej zavračajo vse morebitne “neutemeljene in neupravičene” očitke o tem, da je objava ugotovitev kakorkoli povezana s trenutnim predvolilnim časom, saj pri javnih objavah v vseh primerih ravnajo enako. To je, da ugotovitve ali druge odločitve komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu.

“Poudarjamo tudi, da komisija ni odločala o tem, kdaj in kako bo predmetna seja vlade potekala. Ko je bil zaznan sum kršitev, je komisija uvedla postopek in ga tako kot ostale postopke vodila v skladu z vsemi vzpostavljenimi standardi,” so še poudarili.

Hkrati so zapisali, da je dolžno izogibanje nasprotju interesov izjemno pomemben institut, saj gre za enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi.

Uspešno omejevanje nasprotja interesov je predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. “In dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega interesa in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni,” so še izpostavili.