Volitve 2022: V bitko za nov mandat vse parlamentarne stranke in nekatere nove, SDS starta na svojo 3 državnozborsko zmago

Pred uradnim razpisom volitev je že znano, da se v bitko za nov mandat podajajo vse parlamentarne stranke, na prestop parlamentarnega praga pa bodo ciljale tudi nekatere zunajparlamentarne in nove stranke. Pred uradnim začetkom volilne kampanje stranke sicer čaka še potrjevanje kandidatnih list, nekatere pa tudi potrjevanje volilnega programa. A za vodilno slovensko politično stranko je cilj jasen – še tretja državnozborska zmaga. SDS je sicer na državnozborskih volitvah zmagala leta 2004 in 2018.

Predsednik republike Borut Pahor bo po napovedih v sredo razpisal redne državnozborske volitve. Te bodo 24. aprila, roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 14. februarja, ko bo že mogoče vlagati kandidature.

Stranke tako pospešeno nadaljujejo s predvolilnimi aktivnostmi, zaključujejo svoje kandidatne liste in dokončno potrjujejo volilne programe, s katerimi bodo tokrat nagovarjale volivce.

Večina parlamentarnih strank tudi na tokratne volitve samostojno

Vladni SDS in NSi ter SNS, ki vlado v tem mandatu podpira iz opozicije, se na volitve podajajo samostojno. NSi sicer pred volitvami čaka še programska konferenca, na kateri bodo potrjevali volilni program. Stranke po zadnjih informacijah čaka tudi še končno potrjevanje kandidatnih list.

Tudi opozicijske SD, LMŠ, SAB in Levica, ki so že septembra podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju, bodo na volitvah nastopile samostojno z lastnimi programi in kandidatnimi listami.

SD februarja čaka še programska konferenca, na kateri bodo potrdili volilni program stranke, tega bo februarja potrjeval tudi svet SAB. Obe stranki pa bosta v začetku marca predstavili kandidate za poslance.

Medtem LMŠ in Levico marca čakata še kongresa. V Levici bodo takrat potrjevali program stranke, predstavili bodo tudi kandidate za poslance. LMŠ pa ob predstaviti kandidatov na kongresu čakajo še volitve predsednika stranke.

Bolj negotova pa je za zdaj usoda DeSUS, ki se o skupnem nastopu na volitvah dogovarja s stranko LIDE pod vodstvom aktualnega predsednika DZ Igorja Zorčiča. Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič je v teh dneh za STA dejal, da ima stranka sestavljeno kandidatno listo, ki jo bodo v februarju potrdili še organi stranke, takrat pa bodo odločali tudi, ali se bo stranka na volitve podala samostojno ali ne.

Pričakovati je sicer, da po burnih odnosih s poslanci v zadnjem letu, na listi stranke ne bo kandidiral nobeden izmed trenutnih članov poslanske skupine DeSUS. Poslanec Robert Polnar, ki je že pred časom izstopil iz stranke DeSUS, je že napovedal, da se bo na prihodnje volitve podal s SNS, njegovega poslanskega kolega Branka Simonoviča, ki je iz DeSUS uradno izstopil prejšnji teden, pa odločitev o nadaljnji politični poti še čaka. Poleg Naše Dežele se spogleduje še z NSi in gibanjem Povežimo Slovenijo, odločitev pa naj bi sprejel v naslednjem tednu.

Gibanje Svoboda na volitve samostojno, Povežimo Slovenijo in LIDE stavita na povezovanje

Medtem pa na volitvah po dveh mandatih ne bo več SMC. Ta se je nedavno najprej združila z zunajparlamentarno GAS v stranko Konkretno, ta teden pa so SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije, NLS in Novi socialdemokrati podpisali pogodbo o skupnem nastopu na državnozborskih volitvah pod imenom Povežimo Slovenijo. S podpisom se je peterica strank zavezala, da bo oblikovala najboljšo listo kandidatov, ki jim bo nudila vso potrebno infrastrukturo. Predsedniki strank bodo v soglasju sprejemali odločitve glede oblikovanja skupne poslanske ekipe in sodelovanja z zavezniki po volitvah. Pogodba, ki so jo podpisali, velja za določen čas, do izteka prihodnjega mandata državnega zbora.

Na povezovanje stavijo tudi v novi stranki LIDE, ki se je po njegovem izstopu iz SMC oblikovala okoli aktualnega predsednika DZ Igorja Zorčiča. Statut stranke je sicer ustrojen tako, da omogoča povezovanje z drugimi akterji in do tri predsednike (eden od njih je Zorčič), v prihodnjem tednu naj bi bilo tudi bolj jasno s kom in kako se bo stranka podala na volitve.

Zorčičeva kolegica iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga pa se je pridružila stranki Gibanje Svoboda, katere vodenje je prevzel gospodarstvenik Robert Golob.

Tudi ta se pogovarja s široko paleto političnih in družbenih akterjev, v tem tednu se je prvič sestal s prvaki strank KUL na skupnem sestanku. V nadaljevanju naj bi se sestali strokovni sveti posameznih strank in preverjali možnosti sodelovanja na nivoju programskih vsebin. Golob sicer poudarja, da se na volitve podaja samostojno, že v ponedeljek se bo tako sestal svet stranke, ki bo odprl postopke za izbor kandidatov za volitve v DZ.

V boj za mandat tudi več novih strank

Samostojno se bo v volilni boj podala tudi stranka Naša dežela Aleksandre Pivec, ki jo v marcu čaka še potrjevanje volilnega programa.

Pivčeva je stranko ustanovila po razhodu z DeSUS, bo pa na volitvah nastopilo še nekaj novih strank.

V sredo bo v Zagorju ob Savi potekal kongres zelene stranke Vesna, na katerem bodo člani glasovali o programu, kandidatnih listah, predsedstvu in organih stranke. Kandidata za predsedniški mesti sta okoljevarstvenika Urša Zgojznik in Uroš Macerl.

Preteklo nedeljo pa je nastala stranka Za ljudstvo Slovenije pod vodstvom Anice Bider, sicer pa naj bi imela stranka kar osem sopredsednikov. Med pomembnejšimi programskimi točkami stranke je odprava vseh neustavnih protikoronskih odlokov, svobodno odločanje o cepljenju in načinih zdravljenja ter sprememba ustave.

Predsednik stranke Gibanje Zedinjena Slovenija Andrej Šiško pa se s somišljeniki združuje v predvolilno koalicijo neparlamentarnih strank z imenom Zavezništvo osvobodimo Slovenijo (ZOS). Med njihovimi programskimi izhodišči je svobodno odločanje o cepljenju in ukinitev pogoja PCT. Poleg Šiškove stranke so se v združenje povezali Narodna stranka dela, Stranka Slovenskega naroda, stranka Sloga, Stara pravda stranka prava, Fronta narodne rešitve, Slovenska anarhistična stranka, Klub za zaščito voznikov in državljanov in Stranka Aleksandra Kamenika. Nekatere so k skupni kandidatni listi že pristopile tudi formalno, druge po napovedi Šiška še bodo.

Na volitve se podaja tudi Državljansko gibanje Resni.ca. Trenutno so pred ustanovitvijo lokalnih odborov na območju volilnih enot Maribor in Novo mesto, sledili bodo še drugi. Kot so še sporočili za STA, popolnjujejo kandidatno listo.

Predsednik republike Borut Pahor bo v sredo razpisal redne državnozborske volitve. Te bodo 24. aprila, roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 14. februarja, ko bo že mogoče vlagati kandidature. Izvedbo letošnjih volitev bodo krojile epidemiološke razmere, še vedno pa niso znana vsa pravila, ki bodo veljala za volivce v izolaciji.

Da bo parlamentarne volitve razpisal za 24. april, kar je prvi možni datum rednih volitev, se je Pahor odločil v začetku novembra lani po posvetu s poslanskimi skupinami. Med njimi je prevladalo mnenje, da se volitve izvedejo na prvi možni datum, le v SNS so se zavzemali za poznejšega. Tudi Pahor je ocenil, da je 24. april najboljša izbira, ter napovedal, da bo odlok o razpisu volitev podpisal 9. februarja.

Izvedba glasovanja prilagojena epidemiološkim razmeram

Ob tem so se pojavili nekateri pomisleki, ali bo mogoče volitve nemoteno izpeljati v času zahtevnih razmer zaradi epidemije covida-19. A je Pahor spomnil, da je bilo v zadnjih dveh letih v teh razmerah v evropskih državah opravljenih več kot 40 volitev na različnih ravneh, ter ocenil, da ima Državna volilna komisija (DVK) dovolj časa, da tudi v covidnih razmerah pripravi, organizira in izvede volitve tako, da nad rezultati volitev ne bo nobene sence dvoma.

Kot najbolj pereče se je odprlo vprašanje, kako bodo glas na volitvah lahko oddali volivci, ki bodo na dan glasovanja v karanteni ali izolaciji. Po posvetovanjih s predstavniki stroke in pristojnih institucij je DVK sklenila, da bodo tisti, ki bodo zaradi tveganega stika v karanteni, kljub temu lahko prišli na volišče v rednem času njihovega dela, a ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov.

Največja neznanka pa ostaja način glasovanja volivcev, ki bodo na dan volitev zaradi okužbe v izolaciji. Tisti, ki se bodo v izolaciji znašli vsaj pet dni pred glasovanjem, bodo sicer lahko poslali vlogo za glasovanje po pošti, vprašanje pa je, kako bodo volilno pravico lahko udejanjili tisti, ki bodo za okužbo z novim koronavirusom izvedeli tik pred volitvami.

Sprva je bil na mizi predlog, da bi bila za te volivce volišča odprta v času dodatnih dveh ur po zaprtju volišč, a je ministrstvo za zdravje takšni ideji nasprotovalo, zato ji tudi člani DVK niso bili naklonjeni. Druge rešitve zaenkrat še niso sprejeli, končno odločitev so napovedali najpozneje 25 dni pred volitvami, nanjo pa bo vplivala aktualna epidemiološka slika.

Vsakih volitev se namreč del volivcev ne more udeležiti, ker se jim tik pred zdajci zgodi kaj nepredvidenega. Pomembno je, da teh volivcev ni toliko, da bi to vplivalo na legitimnost volitev. Še ena možnost je sicer glasovanje na domu, a če bo vlog preveč, bo težko zagotoviti tudi zadostno število t. i. letečih volilnih odborov.

Prihodnji teden že mogoče vlaganje kandidatur

Ko bo Pahor razpisal volitve, bodo 14. februarja začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil. Tedaj bodo volivci s podpisi podpore že imeli priložnost izraziti podporo posameznim listam kandidatov, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur.

Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi stotih volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Čeprav se zdi, da je predvolilna kampanja že v polnem teku, pa se bo uradno začela šele 30 dni pred volitvami. Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti vanjo, bodo morale 45 dni pred volitvami odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo morale zbrati sredstva in z njih poravnati vse stroške kampanje.

Po volitvah v pogajanja za sestavo nove vlade

Na tokratnih volitvah bodo volivci izbirali novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Na splošnih volitvah bodo izvolili 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev. Poslanski mandati pa se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.

Mandat sedanjega sklica DZ bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega sklica državnega zbora, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. Novi sklic DZ pa se bo konstituiral na prvi seji, ko bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Po potrditvi mandatov pa bo DZ izvolil predsednika državnega zbora, kar običajno že nakaže vsaj obrise nove vladne koalicije, četudi lahko pozneje še pride do sprememb, kot je bilo po zadnjih volitvah.

Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino.

A se je že večkrat zgodilo, da ta ni uspel sestaviti koalicije. Tako je Pahor letos javno že napovedal, da bo dal mandat tistemu kandidatu ali kandidatki, za katerega bo vedel, da uživa potrebno večino.

Premierja državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev. Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Sestavo nove vlade torej prinesejo koalicijska pogajanja, ki jih mandatar opravi s potencialnimi koalicijskimi partnericami.

Letošnje državnozborske volitve bodo devete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Na zadnje troje volitev – leta 2011, 2014 in 2018 – pa so se volivci odpravili predčasno. Tokratne volitve so torej prve redne po letu 2008.