Dr. Milan Zver: Pomembno je, da se sliši glas mladih v razpravah o prihodnosti EU

2

Aktualno dogajanje v Evropski uniji odpira nekatera ključna vprašanja, povezana z njenim ustrojem in delovanjem. Zaradi delovanja nekaterih držav članic so postavljeni pod vprašaj temeljni koncepti Unije – skupne vrednote, lojalno sodelovanje, vladavina prava. Problematika slednjega je v luči zadnjih sodb Sodišča EU in poljskega ustavnega sodišča še posebej pereča. Zaradi velikega zanimanja študentk in študentov Pravne fakultete UL kot tudi širše javnosti so se Študentska organizacija Pravne fakultete UL in Združenje študentk in študentov prava Pravna Panda v sodelovanju s Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji odločili organizirati okroglo mizo na temo vladavine prava v Evropski uniji, na kateri je sodeloval tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. 


“Zelo dobro je , da se pripravljajo tovrstna srečanja s poslanci Evropskega parlamenta in tudi za mlade je primerno, da se soočajo s tovrstnimi vprašanji, saj raziskave kažejo, da le 25% mladih v Sloveniji meni, da njihov glas nekaj šteje, medtem ko je pri Nizozemcih ta odstotek v 80%,” je uvodoma poudaril evropski poslanec in pri tem menil, da se tudi na ta način sliši glas mladih.
 
Na vprašanje o tem, ali se lahko, če država članica krši pravo EU, iz evropske družine izključi, je poslanec  dejal, da v interesu EU ni, da bi se katerakoli članica izključila. “Prej bi dejal, da je interes EU, da se postavi neko pravno stanje oziroma da se umiri tisto državo, ki ne spoštuje prava EU. Prav zato imamo na ravni EU tri različne mehanizme, in sicer sodišče, politični mehanizem, če se ubere odločanje po 7. členu Pogodbe o EU, ki lahko državo članico kaznuje, tudi z odvzemom volilne pravice v Svetu, če krši načela in vrednote, ki so nanizane v 2. členu  Pogodbe EU, in pa še tretji pogojevalni mehanizem, ki se na koncu tudi lahko konča s sodiščem, če se država članica pritoži na nek sklep, ki bi ji odvzemal pravice črpanja evropskih sredstev oziroma jih zamrznil za določeno obdobje,” je povedal dr. Zver. Poudaril je, da EU ima mehanizme, da reagira, v kolikor država članica ne spoštuje prava EU ali če se sklicuje na odločitve svojih ustavnih sodišč, da v nekaterih delih pravo EU preveč posega v suverene pravice držav članic. “Tudi to smo že videli nekajkrat v praksi, ne le v primeru Poljske, ampak tudi Nemčije, Španije, Italije,” je povedal dr. Zver.
 
Na vprašanje glede vladavina prava in pravne države, je poslanec dejal, da gre za dva pojma, ki izhajata iz različnih pravnih krogov in da obstajajo tudi zgodovinski razlogi, ki so vsebino obeh pojmov oblikovali na različen način.  “Oba koncepta sta vključena tudi v Pogodbo o EU. Sedaj, ko smo uvedli pogojevalni mehanizem glede črpanja evropskih sredstev, kar je politični instrument, pravosodni lahko postane šele v kasnejših fazah, obstaja velika verjetnost, ker nimamo močne resne definicije pojmov, da se lahko ta instrument politično zlorablja proti kakšni državi. Torej iz političnih razlogov se lahko naredi velika materialna škoda, tudi s socialnimi in ekonomskimi posledicami,” je dejal dr. Zver. Menil je, da je predpogoj, da je definicija vladavine prava popolnoma jasna, in da so indikatorji, ki določajo ta koncept,popolnoma jasni in primerljivi in da se ne zgodi, da pride do dvojnih meril, kar se je v Evropi že nekajkrat dogajalo.
 
V razpravi so nato spregovorili tudi o primeru Poljske in tem, ali je primarnost evropskega prava nad nacionalnim pravom članic res absolutna. “Reakcija Evrope glede Poljske je bila kar pričakovana, na odločitev poljskega ustavnega sodišča se je odzval komisar za pravosodje in zagrozil, da bo EU uporabila vsa sredstva, da zagotovi primarnost evropskega prava na Poljskem. Ne moremo oporekati primarnosti evropskega prava, a zadeva ni tako absolutna kot se sliši na prvi pogled. Obstajajo tudi konkretni primeri, ko temu ni bilo tako,” je dejal evropski poslanec in spomnil na primer oziroma afero “banane”, kjer so imeli akterji v okviru EU sklenjene mednarodne pogodbe z drugimi državami in kjer je bila sprejeta EU uredba, ki je bila glede na omenjene pogodbe nezakonita. “Še več podobnih primero bi lahko našli, kjer se je evropsko pravo vtikalo na področja, kjer so avtonomne cone držav članic in kjer gre za subsidiarnost. Tu je treba zelo premisliti, preden bi kar tako počez uveljavljali pravo tudi na račun suverenosti držav članic, tudi na področjih, kjer ne gre za skupne politike, ali pa kjer gre za tipične avtonomne, suverene pravice držav članic. Tukaj na splošno rečeno, ni nobena dilema, ali je primarno pravo EU ali DČ, ampak še enkrat lahko pride do konkretnih situacij, kjer se škodi nacionalnim državam v primeru določenih posegov s strani evropskih institucij,” je ocenil dr. Milan Zver.  Prav tako je ocenil, da je v primeru Poljske dobro, da imamo sodišče EU, ki bo pravno odločilo o perečih temah. “Pravo je živo, odnosi med pravnimi subjekti tudi in če bi imela EU ustavo, bi bilo veliko lažje trditi, da je pravo primarno. Sedaj imamo pogodbe, ki jih je treba spoštovati, ampak spoštovati z obeh strani,” je poudaril dr. Milan Zver.
 
Na vprašanje o tem, kako zagotoviti sistemski nadzor nad spoštovanjem pravne države v EU in kako sankcionirati kršitelje je dr. Zver odvrnil, da EU stalno opravlja določen nadzor na raznih področjih. “Eden takih je evropski semester, star način monitoringa, tudi na področju pravosodnih sistemov, reform javne uprave ipd. Potem imamo letni pregled stanja na področju sodstva v EU v državah članicah, Komisija vsako leto pripravlja letno poročilo o spoštovanju načela pravne države, imamo OLAF kot institucijo, ki je sicer bolj povezana s kršitvami na področju finančne narave itn. Tudi razni skladi delujejo v tej smeri, tako da nadzora nad delovanjem članic EU v kontekstu črpanja evropskih sredstev, spoštovanja človekovih pravic in pravne države je kar veliko,” je dejal evropski poslanec. Ob tem je poudaril, da je EU vendarle tudi svobodna skupnost držav članic, pa tudi državljanov, in da bi tudi državljani lahko imeli veliko več pravic do kontrole oblasti EU. Evropski poslanec je ob tem spomnil na uvedbo iniciative Evropska državljanska pobuda, ki omogoča, da milijondržavljanov iz najmanj četrtine držav članic lahko predlaga Evropski komisiji, da oblikuje določen zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti, pri čemer je dejal, da je kar nekaj tovrstnih pobud prispelo, ” a niti ena ni bila realizirana.”
“Ta pobuda bi, če bi resno zaživela svoje življenje, v dobršni meri odpravila demokratični deficit, evropski birokrati pa so preprečili vpliv državljanov na odločitev evropskih organov ali institucij,” je ocenil dr. Zver.  

Prav tako je opozoril, da v tem trenutku večina razpravlja o strateškem kompasu in  o prihodnosti EU. Rezultat teh razprav je lahko, da se bodo spremenile pogodbe o Evropski uniji zlasti  glede odločanja v Svetu. “Velike države močno pritiskajo glede sprememb v sistemu in procesu odločanja,” je dejal evropski poslanec. Prav tako je izpostavil, da se želi doseči nekatere spremembe na področju zunanje in varnostne politike, ter da se išče načine za večjo učinkovitost EU na posamičnih področjih, kot je obramba, varnost. “Nekatere spremembe bodo, bomo pa videli v katero smer. Sam bi konzervativno vztrajal na tem, kar imamo, saj smo majhne države v sistemu odločanja veliko pridobile z Lizbonsko pogodbo. Če bi pretirano stavili na spremembe večinske demokracije in uvedli nekatere panevropske liste in celo Evropo spremenili v en volilni okraj, pa bi v tem delu evropske demokracije majhne članice precej izgubile,” je zaključil dr. Milan Zver.
 
Razprava s študenti je  potekala na spletu, preko platforme Zoom, predvajali pa so jo tudi preko družbenih omrežij. 

Št. komentarjev: 2
  1. raft pravi

    Sedanji predsednik vrhovnega sodišča Florjančič še naprej brani Maslešo
    ——————
    Njegov priimek bi bil brez pomanjševalnice slovenski, vendar je njegova faca 100% faca šumadinca.

    1. Re gornjemu pravi

      Za tebe so vsi šumadinci! Kaj si pa ti iz Dobruške vasi , trobilo?

Odgovori uporabniku raft
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen