Voditelji na podnebni konferenci v Glasgowu pozivali k odločnemu ukrepanju

0

Svetovni voditelji so na podnebni konferenci COP26 pozivali k odločnemu ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam. Opozarjali so, da se čas izteka in posvarili pred jezo prihodnjih generacij, če rezultatov ne bo. Premier Janez Janša je opozoril na nujnost izoblikovanja stvarne poti do uresničitve ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma.

“Če voditelji ne bomo uspeli, nam prihodnje generacije ne bodo oprostile. Vedeli bodo, da je bil Glasgow zgodovinska priložnost, ki je nismo izkoristili. Obsojali nas bodo z grenkobo in zamero, ki jo že danes gojijo podnebni aktivisti. In imeli bodo prav,” je v uvodnem nagovoru zbranim voditeljem v Glasgowu opozoril britanski premier Boris Johnson.

“Do polnoči je le še minuta in potrebni so ukrepi,” je iztekanje časa za odločno ukrepanje ponazoril Johnson. Dodal je, da mora konferenca v Glasgowu pomeniti začetek konca globalnega segrevanja: “Po Parizu je svet počasi ter z veliko napora in težavami zgradil rešilni čoln za človeštvo, zdaj pa je čas, da temu čolnu damo uspešno popotnico za plutje.”

Britanski premier je pozval k izvajanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015. “Omejimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje in začnimo potovanje proti bolj zeleni prihodnosti,” je dejal. “Imamo tehnologijo, lahko zberemo finance. Vprašanje je, ali imamo voljo,” je še poudaril Johnson.

Da so odločni ukrepi potrebni “za ohranitev človečnosti in planeta”, je opozoril tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Dodal je, da si trenutno z dejanji kopljemo lastni grob. “Čas je, da rečemo dovolj. Dovolj ubijanja samih sebe s fosilnimi gorivi. Dovolj ravnanja z naravo kot s smetjo. Dovolj sežiganja in vrtanja še globlje. Kopljemo si lastne grobove,” je bil jasen.

Ameriški predsednik Joe Biden ukrepanje za zaustavitev podnebne krize vidi kot velik potencial za svetovna gospodarstva. “Ob naraščajoči katastrofi vidim tudi veliko priložnost, ne le za ZDA, temveč za vse nas,” je dejal svetovnim voditeljem in opozoril, da “smo na prelomni točki”.

Biden, ki je po umiku iz pariškega podnebnega sporazuma v času Donalda Trumpa ZDA letos spet vrnil k sporazumu, doseženem na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015, je v boju proti podnebnim spremembam napovedal dejanja, ne le besede. “ZDA se niso le vrnile k sporazumu, upam, da bodo v času moje administracije postale zgled,” je dejal.

Nemška kanclerka Angela Merkel je kot orodje v boju proti podnebnim spremembam izpostavila dajatev na emisije ogljikovega dioksida, s čimer naj bi spodbudili investicije v čisto energijo, italijanski premier Mario Draghi pa je poudaril, da mora biti COP26 začetek nekega novega obdobja, “kvantni preskok v boju proti podnebnim spremembam”.

Premier Janez Janša je na vrhu voditeljev v okviru podnebne konference COP26 opozoril na nujnost izoblikovanja stvarne poti do uresničitve ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma, a prizadevanja za zeleni prehod po njegovih besedah ne smejo ogroziti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Odmik od premoga in nafte je ključna prvina pri doseganju zastavljenih ciljev, fosilna goriva pa bi lahko po njegovem mnenju kot prehodni vir nadomestila jedrska energija.

Voditelji naj bi z ambicioznimi sporočili dali zagon pogajanjem, ki se osredotočajo na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za omejitev segrevanja ozračja na občutno pod dve stopinji Celzija. Pomemben poudarek bo veljal tudi prilagajanju na podnebne spremembe, ključno pa bo tudi zagotavljanje 100 milijard dolarjev letne podnebne pomoči državam v razvoju.

Strokovnjaki opozarjajo, da doslej zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev segrevanja ozračja, kar bi za Zemljo pomenilo katastrofalne posledice. Prav tako države zamujajo pri zagotavljanju obljubljene finančne podnebne pomoči.

V škotskem Glasgowu, kjer se je v nedeljo začela podnebna konferenca, danes in v torek pa poteka vrh voditeljev, v dveh tednih sicer pričakujejo več kot 120 svetovnih voditeljev in okoli 25.000 delegatov, novinarjev in podnebnih aktivistov iz skoraj 200 držav.

Med voditelji sicer ni turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki se v Glasgow ni odpravil zaradi nestrinjanja z organizatorji konference glede varnostnega protokola. Prav tako na škotskem ni predsednika največje onesnaževalke na svetu Kitajske Xi Jinpinga, ruskega predsednika Vladimirja Putina in brazilskega predsednika Jaira Bolsonare.

Začetek vrha voditeljev sicer ni minil brez težav. Svetovne voditelje so v Glasgowu pričakale polne ulice odpadkov, saj smetarji stavkajo zaradi premajhnega števila zaposlenih. Po napovedi sindikata bodo smetarji stavkovne aktivnosti izvajali cel prvi teden podnebne konference.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen