Nato pretresa možnosti gospodarskih in političnih sankcij proti Rusiji v primeru uporabe sile proti Ukrajini

0

Zunanji ministri članic zveze Nato so danes v Rigi pretresli možnosti gospodarskih in političnih sankcij proti Rusiji v primeru vnovične uporabe sile proti Ukrajini. Zaveznice so enotne glede cilja, da je treba Moskvo odvrniti od nadaljnje agresije, je po razpravi povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

“Vsakršna nadaljnja ruska agresija bi drago stala ter bi imela resne politične in gospodarske posledice za Rusijo,” je poudaril generalni sekretar. Ministri po njegovih besedah Moskvo vnovič pozivajo k preglednosti in umiritvi razmer ter poudarjajo, naj ne bo dvomov o Natovi odločenosti, da brani zaveznice.

Ministri so danes sprožili Natov mehanizem odzivanja na krize, ki naj bi zagotovil skupno oceno razmer in nabor možnosti ukrepanja. Nato je platforma za usklajevanje ukrepov evropskih zaveznic in ZDA, je izpostavil Stoltenberg.

Med možnostmi ukrepanja pa je navedel “gospodarske sankcije in politične odzive”. “Predstavljamo 50 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Seveda je pomembno, ko zaveznice razpravljajo o uporabi gospodarskih sankcij proti Rusiji,” je ponazoril. Med političnimi odzivi pa je omenil možnost zamrznitve praktičnega sodelovanja z Rusijo.

Poleg tega je mogoča nadaljnja krepitev pripravljenosti Natovih sil in navzočnosti zavezniških sil v vzhodnih članicah. Tako se je sicer Nato odzval po nezakoniti ruski priključitvi Krima leta 2014.

Obenem bo Nato po Stoltenbergovih navedbah še naprej podpiral partnerico Ukrajino, politično in praktično, na primer pri krepitvi njenih varnostnih sil.

Generalni sekretar sicer ob tem izpostavlja, da Ukrajina ni članica Nata in da torej zanjo ne velja peti člen o skupni obrambi, ki predvideva pomoč vseh zaveznic v primeru napada na eno članico.

V Natu ob vseh teh opozorilih še vedno izpostavljajo tudi, da so pripravljeni na dialog, ki je v teh zaostrenih razmerah pomembnejši kot kdaj koli.

Tudi več zunanjih ministrov članic zveze Nato, med njimi ameriški državni sekretar Antony Blinken in vodja nemške diplomacije Heiko Maas, je danes ob začetku dvodnevnega zasedanja v Rigi Rusijo opozorilo pred uporabo sile proti Ukrajini, medtem ko se krepi bojazen zaradi kopičenja ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini ter zaostrovanja razmer z ustvarjanjem migracijskih pritiskov na meji z Belorusijo.

Stoltenberg v odgovorih na vprašanja o možnosti novega napada vselej spomni, da je Rusija v preteklosti z nezakonito priključitvijo Krima leta 2014 in podporo separatistom v Donbasu pokazala, da je pripravljena in zmožna uporabiti silo proti Ukrajini.

“Jasnosti glede ruskih namer ni,” je generalni sekretar danes odgovoril na vprašanje, ali obstaja skupna ocena zaveznic glede možnosti ruskega napada. Poleg tega se lahko te namere po njegovih besedah razvijajo in spreminjajo, zato se je treba pripraviti na najslabše.

Ministri so v Rigi razpravljali tudi o zaostrenih razmerah ob meji z Belorusijo oziroma po Stoltenbergovih besedah o “ciničnem izkoriščanju ranljivih ljudi za izvajanje pritiska na zaveznice Poljsko, Latvijo in Litvo” na strani režima Aleksandra Lukašenka. Vnovič so zagotovili popolno solidarnost z omenjenimi zaveznicami.

Medtem ko je generalni sekretar Nata ravnanje Minska opisal kot “hibridno kampanjo”, namenjeno destabilizaciji članic EU in Nata, je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sredi meseca v Bruslju opozoril, da so ruski vojaški manevri, belorusko izkoriščanje migrantov in energetska kriza en hibridni napad na evroatlantsko skupnost.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen