Merklova o migrantski krizi z Lukašenkom, Macron s Putinom, Varšava o pogovorih ni bila seznanjena

0

Uradna Varšava je bila danes kritična do poskusov posredovanja nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona v migrantski krizi na poljsko-beloruski meji. Merklova je ta teden namreč po telefonu govorila z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom, Macron z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller je v pogovoru za poljsko javno televizijo TVP povedal, da bi morala Berlin in Pariz Varšavo predhodno obvestiti o pogovorih voditeljev z Lukašenkom oziroma Putinom.

Dodal je, da ga pogovor Merklove z Lukašenkom čudi, saj je to “na nek način priznanje njegove izvolitve” za predsednika. “Razumem položaj, vendar menim, da to ni dober korak,” je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Nemška kanclerka je z beloruskim voditeljem v ponedeljek zvečer govorila o migrantski krizi na poljsko-beloruski meji. Po poročanju beloruskih medijev je pogovor trajal okoli 50 minut. To je bil sicer prvi pogovor Merklove z Lukašenkom po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta lani. EU njegove vnovične izvolitve ne priznava.

Prav tako v ponedeljek je francoski predsednik Macron govoril z ruskim predsednikom Putinom o vlogi, ki bi jo Rusija lahko odigrala pri reševanju te krize. Putin je nato v torek govoril z Lukašenkom.

Več tisoč migrantov že več dni ob temperaturah okoli ledišča vztraja ob meji med Belorusijo in Poljsko. Beloruski voditelj je sicer v torek odredil, da morajo skladišče nekega logističnega podjetja v mestu Grodno v bližini meje s Poljsko spremeniti v prostor za prenočevanje migrantov. Tam jih je po navedbah beloruskih oblasti prenočilo okoli 1000.

Lukašenko se sooča s kritikami, da je prav on odgovoren za obupne razmere, v katerih so se znašli migranti. Evropska unija mu očita, da je namerno v državo pripeljal migrante iz kriznih regij in jih usmeril proti poljski meji, kar naj bi bilo maščevanje za sankcije EU proti Belorusiji, ki jih je povezava uvedla zaradi zatiranja opozicije in civilne družbe v državi.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen