Sistematična digitalizacija za bolj kakovosten in vzdržen zdravstveni sistem

0

Digitalizacija zdravstva in skupna, evropska baza zdravstvenih podatkov je tisto, za kar bi si morala Evropa kot celota prizadevati, so si na 10. Strateški konferenci Vrednost inovacij bili enotni strokovnjaki iz področja zdravstva in farmacije. Če želimo imeti kakovosten in vzdržen zdravstveni sistem, je prava pot sistematična digitalizacija, saj celovitejša zdravstvena oskrba, tudi tista, ki se izvaja na daljavo, na dolgi rok prinaša prihranke in pripomore k večji odpornosti zdravstvenega sistema, so poudarili.

Na konferenci se je zvrstilo kar 14 strokovnjakov s področja zdravstva in farmacije, pa tudi predstavnikov slovenskih odločevalcev. Glavna nit konference, ki jo je organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, je bila kako narediti zdravstvo bolj dostopno in personalizirano ter kako poskrbeti za lažji prenos podatkov med inštitutcijami, zdravniki in pacienti.

Slovenija bi se lahko zgledovala po Finski, ki kljub svoji majhnosti velja za državo z najbolj razvitim in inovativnim zdravstvenim sistemom v Evropi. Leta 2014 so na finskem sprejeli široko strategijo zdravstvenega varstva, ki je preživela tri različne vlade. Cilj strategije je bil, da postane Finska mednarodno priznana v sektorju raziskav, inovacij in razvoja, pa tudi v naložbah v zdravstveni sektor.

A ne le to, prizadevati si moramo tudi za večjo povezanost in delitev podatkov na širši, evropski ravni. Ob tem je predsednik Evropskega inštituta za inovacije skozi zdravstvene podatke, prof. dr. Dipak Kalra dejal, da nas je prav epidemija je opozorila, kako pomembno je preučevati bolezni na širšem področju in ne le na ravni posamezne države. Države morajo povezati zdravstvene podatke, poskrbeti za tako imenovano federativno arhitekturo, in se lotiti analiz masovnih podatkov.

Sicer pa so bili na konferenci predstavljeni tudi primeri prebojnih terapij in tehnologij, ki bodo bistveno spremenile način obravnave bolnikov. Tudi robotka Frida, ki velja za prvega komercialnega modela humanoidnega robota. Dr. Izidor Mlakar iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in UKC Maribor, je ob predstavitvi Fride poudaril, da z njo sledijo viziji zasnove odprte in celovite platforme, kjer bi lahko različne aspekte umetne inteligence umestili v klinično oskrbo. Frida bi tako lahko med drugim pri opravilih pomagala zdravstvenemu osebju, predvsem medicinskim sestram. 

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen