Odbor DZ podprl predlog resolucije o razvoju in opremljanju vojske, Levica spet z nedržavotvornimi predlogi

0

Odbor DZ za obrambo je na današnji seji potrdil predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035. Resoluciji najbolj ostro nasprotujejo v Levici, ki bo predlagala razpis posvetovalnega referenduma.

Minister za obrambo Matej Tonin je pojasnil, da je resolucija najvišji razvojno usmerjevalni dokument vojske. Z njo želijo predstaviti, kako vidijo razvoj Slovenske vojske (SV) v prihodnosti. Od leta 2010, ko je bila sprejeta sedaj veljavna resolucija, se je namreč po njegovih besedah spremenilo ogromno. Minister je izpostavil povečano nepredvidljivost in negotovost mednarodnega varnostnega okolja, omenil pa je tudi številne negativne ocene, ki smo jih dobivali v zadnjem desetletju.

Poudaril je, da resolucija na nek način pomeni kontinuiteto tistega, kar so že delali in analizirali njegovi predhodniki, in sledi dosedanjim javnim usmeritvam vseh političnih strank, z izjemo Levice. V njej sledijo finančnim zavezam, ki sta jih dala nekdanja predsednika vlade Alenka Bratušek in Marjan Šarec.

Pri tem je Tonin spomnil, da se tudi zaradi finančne krize niso uresničevali dolgoročni, pa tudi srednjeročni razvojni cilji. Nabrali so se številni strukturni in razvojni problemi, ki se še danes odražajo s kadrovsko in materialno podhranjenostjo Slovenske vojske, s tem pa tudi s ključnimi omejitvami pri njenem nadaljnjem razvoju, je dejal minister. Čeprav je v predlogu kar nekaj konkretnih rešitev, pa ta po ministrovih besedah ne prejudicira morebitnih kasnejših zakonskih ureditev, ampak zgolj nakazuje možno smer rešitev.

V SD so uvodoma sicer predlagali, da bi obravnavo resolucije umaknili z dnevnega reda današnje seje. Po besedah Gregorja Židana se s sprejemanjem resolucije hiti po nepotrebnem, saj obrambo ministrstvo razpolaga z vsemi usmerjevalnimi in izvedbenimi dokumenti, ki omogočajo delovanje in razvoj obrambnega sistema. Opozoril je, da leta 2010 sprejeta resolucija velja še celoten mandat naslednje vlade, poleg tega bi ob sprejemanju nove resolucije najprej pričakovali analizo uresničitve ciljev iz zdaj veljavne.

Miha Kordiš iz Levice, ki je podprla predlog SD, je poudaril, da se je tovrstnega dokumenta treba lotiti s široko javno razpravo, “zagotovo pa ne pet pred 12. uro, pred volitvami”. Tudi sicer so v Levici kritični do predlagane resolucije. Kot je dejal Kordiš, ta do leta 2035 predvideva kar 5,4 milijarde evrov za področje vojske, pretežno za nabave orožja, “ki ga v tej državi ne potrebujemo” in je namenjeno za delovanje v okviru zveze Nato. “Če bomo dali 5,4 milijarde evrov v orožje, kje bomo našli denar za tisto, kar v tej državi dejansko potrebujemo,” je vprašal poslanec. Ob tem pa je napovedal predlog za referendum.

Marko Bandelli (SAB) je podvomil v realizacijo resolucije in spraševal, od kje bo država za to dobila sredstva. V resoluciji pogreša vizijo razvoja vojske. V njej “ni nič drugega kot vzdrževanje vojske z visoko obremenitvijo davkoplačevalskega denarja,” je menil. Robert Pavšič (LMŠ) pa je predlogu resolucije očital tudi vrsto nedoslednosti, mešanje strateških in operativnih vsebin v istih poglavjih. Kot je ugotavljal, so nekatere rešitve zelo konkretne, druge pa zelo zavite.

Predlog resolucije sta v razpravi podprla Jožef Lenart (SDS) in Mihael Prevc (NSi). Slednji je poudaril, da očitek, da je za sprejem resolucije neprimeren čas, ni utemeljen in je “na nek način želja po nadaljevanju stanja od leta 2010, ko se je s podporo razvoju SV odlagalo”. Po Lenartovih besedah mora urejena država imeti vojsko in zagotovljene vire, da se vojska ohrani. Kot je dejal, pri tej vladi ne gre le za mrtve črke na papirju, kot je bilo pri nekaterih predhodnikih.

Z resolucijo se po besedah Jurija Lepa načeloma strinjajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Je pa Lep izpostavil, da bo glede morebitne ponovne uvedbe naborništva potreben širši politični in družbeni konsenz. Resolucija namreč med drugim ob nezadostnem zagotavljanju obsega stalne in rezervne sestave dopušča ponovno oceno smotrnosti uvedbe znanih ali nadgrajenih oblik vojaške dolžnosti.

Sicer pa je po Toninovih besedah predvideno končno razmerje najmanj 7000 pripadnikov stalne in do 3000 pripadnikov pogodbene sestave. Vojsko želijo približati ljudem in krepiti sisteme, ki so dvonamensko uporabni.

Kot eno večjih sprememb je minister omenil tudi, da ni več govora o dveh srednjih bojnih bataljonskih skupinah. Pojasnil je, da je glede na realnost v Sloveniji šla njegova ekipa v pogajanje z zavezništvom. Poudarek je zdaj, da se zgradi eno srednjo bojno bataljonsko skupino do leta 2026, namesto druge pa so zavezništvu ponudili tisto, kar SV že ima: transportno letalo, ladja Triglav, poleg tega pa bodo razvijali tudi izvidniški bataljon. Tonin predvideva, da bo tak dogovor dokončno potrjen ta mesec.

V resolucijo so po njegovi oceni zapisali realističen predlog rasti obrambnih izdatkov; do leta 2024 je načrtovanih 1,5 odstotka BDP, nato pa postopna in počasna rast na dva odstotka do leta 2035.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen