Vlada v torek na obisku v zasavski regiji, sledi večerna javna tribuna o razvoju regije

0

Vlada bo v torek na obisku v zasavski regiji. S tamkajšnjimi župani in gospodarstveniki bo vladna ekipa pod vodstvom premierja Janeza Janše govorila predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi in prestrukturiranju premogovne zasavske regije. Obisk bodo sklenili z večerno javno tribuno o razvoju regije v Trbovljah.

V okviru obiska, ki se bo začel z jutranjim delovnim posvetom v Litiji, se bodo predsednik vlade in ministrska ekipa srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji.

Premier Janša se bo tako srečal z litijskim in zagorskim županom ter trboveljsko županjo. Obiskal bo tudi nekaj zasavskih podjetij, med drugim trboveljski DEWEsoft in podjetniški pospeševalnik Katapult.

Že danes pa bodo obrambni minister Matej Tonin, minister za delo Janez Cigler Kralj, minister za javno upravo Boštjan Koritnik in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec obiskali Litijo.

Zasavska regija je s 485 kvadratnih kilometrov površine in 57.156 prebivalci druga najmanjša med 12 statističnimi regijami v državi. To je najbolj rudarska regija v Sloveniji, gospodarski razcvet je pred več kot 250 leti doživela prav zaradi kopanja premoga, kar je narekovalo tudi razvoj ostalih industrijskih panog. Več kot 150 let tradicije v zasavski regiji, v katero so vključene štiri občine, ima tudi steklarska industrija.

Podjetja v zasavski regiji so lani zabeležila 39 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je 25 odstotkov manj kot leto prej. Padlo je tudi število zaposlenih, predvsem zaradi pandemije, in sicer za tri odstotke na 7303. Gospodarske družbe v regiji so v primerjavi z letom 2019 ustvarile štiri odstotke več neto dodane vrednosti, ki je znašala 42.821 evrov na zaposlenega. Povprečna plača je lani v Zasavju znašala 1667 evrov in je bila za 54 evrov višja od tiste v letu 2019.

Trboveljska območna služba Zavoda RS za zaposlovanje trenutno v Zasavju beleži 16.069 delovno aktivnih prebivalcev in 2190 brezposelnih, kar je 21,19 odstotka manj kot konec leta 2020. V prvih osmih mesecih letos se je v evidenco brezposelnih prijavilo 36,9 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani, iz evidence pa se je zaradi zaposlitve odjavilo 20,5 odstotka več ljudi. V obdobju od januarja do avgusta letos pa so delodajalci sporočili 1865 prostih delovnih mest.

Direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje Jani Medvešek je za STA povedal, da se regija srečuje s številnimi strukturnimi težavami, ki izvirajo iz preteklosti. V procesu zapiranja rudnikov namreč niso bila upoštevana načela pravičnega prehoda, družbeno in gospodarsko prestrukturiranje ni bilo celovito naslovljeno. Od leta 1995 so izgubili 5000 delovnih mest. Leta 2018 je regija beležila primerjalno najnižji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, dosegal je 52,4 odstotka slovenskega povprečja.

Po Medveškovih besedah poleg tega ni bila zaključena niti prostorska in okoljska sanacija na pridobivalnih prostorih Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Zasavska regija zaradi hribovitega terena ni dobro geografsko povezana, v njej deluje le nekaj večjih delodajalcev, zanesljiv in visok prihodek rudarjev pa je prinesel tudi pomanjkanje podjetniške naravnanosti lokalnih prebivalcev.

Regija mora zato po njegovem mnenju s prestrukturiranjem omogočiti dobre bivalne pogoje, razvoj novih dejavnosti, pridobivanje novih investitorjev in podjetnikov ter gospodarstvo, ki bo temeljilo na energetiki obnovljivih virov in čiste energije ter na drugačni veji gospodarstva, ki se je v Zasavju šele začela vzpostavljati, to pa je turizem. S preobrazbo bo v regiji mogoče določiti tudi druge potencialno uspešne dejavnosti.

Regijski projekti, kot so cesta Hrastnik-Zidani Most, navezava Zasavja na avtocesto Šentrupert-Prebold-Trbovlje-Hrastnik, tretji uvozni pas na Trojanah ter obvoznica v občini Litija, naj se sofinancirajo iz tretjega stebra mehanizma za pravični prehod za izgradnjo infrastrukture s pomočjo povratnih in nepovratnih sredstev iz evropskega proračuna. Kakovostnejša osnovna prometna infrastruktura je izjemno pomembna tako za gradnjo hidroelektrarn kot tudi za izboljšanje razvojnih, prometnih in okoljskih potencialov Zasavja, je še dejal Medvešek.

Tudi direktorica Zasavske gospodarske zbornice Tjaša Polc je opozorila, da se Zasavje kot nekdanja premogovna regija še vedno sooča z izzivi, povezanimi z zapiranjem premogovnikov, ki so 200 let krojili gospodarsko in splošno družbeno sliko regije. Evropska komisija bo zato regiji skladno s strategijo za izhod iz premoga in Območnim načrtom za izstop iz premoga za Zasavje namenila dobršen del sredstev za prestrukturiranje in pravičen prehod v nizkoogljično regijo.

Večina nosilcev operacij, ki bodo podprte s pomočjo mehanizma oz. omenjenega sklada, so zasavska podjetja, ki od države pričakujejo, da bodo sredstva čim prej na voljo in da pri črpanju ne bo administrativnih ovir ter zamud pri pridobivanju okoljskih in drugih dovoljenj, je Tjaša Polc še dejala za STA. Hkrati pričakujejo, da se bo država držala načela debirokratizacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju zamud pri obravnavi njihovih vlog.

S prehodom na zeleno, digitalno, trajnostno naravnano krožno gospodarstvo se bo tudi Zasavje soočilo z izzivom pri zagotavljanju ustreznega kompetentnega kadra. Zasavsko gospodarstvo od države pričakuje pomoč pri vzpostavitvi pogojev za učinkovit prehod mladih iz izobraževalnega sistema na trg delovne sile, pa tudi pomoč pri zmanjšanju ovir pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce ter učinkovitejšem sistemu povezanosti med potrebami gospodarstva in izobraževalnim sistemom.

Kot je dodala Tjaša Polc, je Zasavje tudi edina regija v Sloveniji, ki po zaključku Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Hrastnik, Radeče in Trbovlje ni več definirana kot problemsko območje. Gospodarstveniki zato pozivajo državo k ponovnemu razmisleku o redefiniciji kriterijev in meril pri določanju problemskih območij, pri čemer se po skoraj 10 letih ne morejo več opirati zgolj na stopnjo registrirane brezposelnosti.

Vlada je regijo nazadnje obiskala leta 2017.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen