Izšla je slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov 2022, med njimi tudi 27 slovenskih rekorderjev

0

Pri založbi Učila International je izšla slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov 2022. Osrednja tema letošnje knjige so podnebne spremembe, po zapisu založbe pa bodo bralci skozi deset poglavjih videli, “kako ta najbolj pereča težava človeštva vpliva na prav vse plati našega vsakdanjika”. Knjigi so dodani tudi slovenski rekorderji.

Med 1. aprilom 2020 in 31. marcem 2021 so pri Guinnessu z vsega sveta sprejeli 41.959 prijav za rekorde, kar je sicer nekaj manj kot običajno, podobno kot je bilo neobičajno obdobje, ko je potekalo prijavljanje rekordov. Posamezniki si med zaustavitvijo javnega življenja kljub vsemu niso pustili vzeti volje in so dokazali, da za osvajanje rekordov ni preprek. Tako so tokrat v ospredje prišli rekordi, ki se izvajajo na spletu ali na varni medsebojni razdalji.

Vloge so se denimo vrstile od kategorij “najdlje trajajoče balansiranje mehurčka na mezincu” in “največ blokiranih računov na Instagramu”, a vse prijave niso preživele strogih postopkov preverjanja. Razsojali so denimo tudi o največ vstavljenih mečev v požiralnik v treh minutah, o orjaških predmetih, med katerimi je največja igralna karta, ali o najdaljšem spletnem DJ maratonu, ki je trajal kar 51 ur.

Osrednja tema letošnje izdaje so podnebne spremembe. Posebej so ji posvetili prvo poglavje z naslovom Okolje, ki prikaže nekaj uspešnih in rekordnih prizadevanj za spopad z učinki podnebnih sprememb. Tu predstavijo največjo sončno toplotno elektrarno v Maroku, največji obrat za recikliranje aluminija v Nemčiji in okolju najprijaznejše mesto Stockholm pa tudi veliko neslavnih rekordov, povezanih z onesnaževanjem.

Panorama rekordov je sicer podana skozi poglavja, v katerih so predstavljeni Ekološki prvaki; Čudeži naravnega sveta; Najvišji in najkrajši; Ikone pop kulture; Mladi uspešneži in Športni junaki. Med dodatki pa Guinnessova knjiga rekordov 2022 vključuje brezplačno aplikacijo za razširjeno resničnost, v kateri tokrat zaživijo dinozavri, med poglavji pa so predstavljeni t. i. Virtualni obiski “devetih najbolj uglednih, znamenitih in rekordnih lokacij”.

V slovenski izdaji so predstavljeni tudi naši rekorderji. Skupno jih je 27, med njimi 14 novih. Zanimivo je, da je slovenski veteranski kolesar na dolge razdalje Stanislav Verstovšek lastnik kar 11 različnih rekordov v cestnem kolesarjenju, od katerih jih je v tokratni izdaji predstavljenih osem. Med njimi najdaljše 24-urno cestno kolesarjenje, v katerem je Verstovšek premagal 914,02 kilometra.

Med slovenskimi rekordi je tudi največji komplet kock Lego v prosti prodaji – rimski Kolosej, ki ga je ustvaril oblikovalec Rok Žgalin Kobe, med športnimi rekordi pa sta potapljaška Alenke Artnik v ženskem prostem potapljanju s stalno obtežitvijo z dvojno plavutjo in s plavutmi iz let 2019 in 2020, ter prvi vzpon moškega brez kisika na Makalu, ki je opravil Marjan Manfred. V Sloveniji je bil postavljen tudi rekord največja navpična razdalja električnega viličarja v eni uri – povzpel se je 623,72 metrov po cesti, ki vodi na Veliko planino, še piše v sporočilu za javnost.

Katera lovna ptica v Evropi je najhitrejša? To vprašanje je navdihnilo ustanovitev Guinnessove knjige rekordov leta 1955. Na začetku je bila to ena sama knjiga, ki je, kot so še sporočili z založbe, izšla v mali sobi nad telovadnico, potem pa je zrasla v globalno večmedijsko blagovno znamko s pisarnami v Londonu, New Yorku, Miamiju, Pekingu, Tokiu in Dubaju. Danes vsebino svetovnega formata objavlja ne le prek knjig, temveč tudi preko TV oddaj, družbenih medijev in dogodkov v živo.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen