Iz lekarništva poziv poslancem k zavrnitvi predlagane novele zakona o lekarniški dejavnosti

0

Predstavniki lekarniške zbornice, Združenja zasebnih lekarn, sindikata farmacevtov in sindikata zdravstva in socialnega varstva so pozvali poslance, naj v četrtek na seji odbora in nato na seji DZ ne podprejo predloga novele zakona o lekarniški dejavnosti. V nasprotnem primeru napovedujejo protestno zapiranje lekarn in prizadevanja za referendum.

V predlogu novele zakona, ki ga je predlagal SMC in ga bodo v četrtek obravnavali na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, sta sporni predvsem področju deregulacije lekarniške mreže in ponovna možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti, je danes na novinarski konferenci opozorila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.

Kot je dejala, obstoječi sistem lekarništva omogoča, da so lekarniške storitve in zdravila vsem državljanom, tako na mestih kot na podeželju, enakopravno dostopne. S sprejetjem predlagane novele zakona, ki spreminja merila za mrežo lekarn, pa bi se to utegnilo spremeniti. SMC v noveli med drugim predlaga, da se kot eno od meril za oblikovanje mreže doda število dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne, prav tako bi dopustili možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oz. podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva.

Posledica tega bi bila, da bi se v mestih, ki so že zdaj dobro preskrbljena z lekarnami, odprle dodatne lekarne. Če pa se število receptov, ki se ne bo bistveno spreminjalo, razporedi na večje število lekarn, bodo te prisiljene imeti manjše zaloge zdravil, manj zaposlenih, povečal se bo pritisk na zaposlene, da prodajo čim več prehranskih dopolnil in zdravil brez recepta. Na koncu sledi zaprtje lekarne, najverjetneje tistih na podeželju, je opozorila Potočnik Benčičeva.

Opozorila je na primer Madžarske, kjer so šli pred več kot desetletjem v deregulacijo mreže, pa se je nato zaprlo 600 manjših lekarn, zlasti na podeželju. Kljub temu, da so kmalu ponovno regulirali mrežo, pa še vedno nimajo toliko lekarn po državi, kot jih je bilo pred spremembami.

Nasprotuje tudi ponovni možnosti vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti. Ob ponovnem dovoljenju za lastniškega povezovanja med veletrgovino z zdravili in lekarnami, bodo namreč tudi veledrogeristi, ki so zasebne gospodarske družbe, zahtevali enakopravnost odpiranja svojih lekarn. S tem pa se spušča zasebni kapital v javno službo, je opozorila.

Zato je spreminjanje dobrega zakona po njenem mnenju nesprejemljivo. Predlagajo, da se predlog novele, ki so jo podprli le v Združenju mestnih občin, medtem ko jih nasprotujejo tako rekoč vsi deležniki v zdravstvu, umakne.

Stroka pri pripravi te novele ni sodelovala, pripravljajo pa na ministrstvu za zdravje v okviru delovne skupine predlog sprememb zakona o lekarniški dejavnosti, ki bodo bolj nomotehnične narave. Govorijo tudi o tem, da bi spremenili lekarniško mrežo v smer, da bi izboljšali dostopnost do lekarniških storitev, ne pa obratno, kot se obeta z novelo, ki jo je predlagala SMC.

Predlogu novele, ki so ga vložili v SMC, nasprotujejo tudi v Združenju zasebnih lekarn pri GZS. Kot je napovedal Matija Centrih, bodo v začetku oktobra protestno zaprli lekarne, če bodo poslanci v četrtek na odboru DZ podprli predlagano novelo. Če bi pa DZ tudi potrdil predlagalo novelo, bomo šli v zbiranje podpisov za referendum. “Moramo preprečiti to katastrofo v slovenskem zdravstvenem sistemu,” je dejal.

Predlagana novela po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irene Ilešič Čujovič ne bi bila le izjemno škodljiva za prebivalstvo, pač pa bi tudi pomenila delovno-pravne posledice za zaposlene v lekarnah, ki bi bili lahko po zaprtju lekarn premeščeni v drug kraj, lahko pa bi tudi ostali brez službe.

Predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije Damir Domjan pa je dodal, da bi novela vodila v to, da bi morali zaposleni v lekarnah svetovati po logiki pospeševanja prodaje. Sprememba zakona bi tako prinesle poslabšanje delovnih pogojev za zaposlene in slabšo kakovost lekarniške storitve.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen