Zlata palma v Cannesu za francosko-belgijski triler Titane režiserke Julie Ducournau

0

Na 74. filmskem festivalu v Cannesu je najprestižnejšo nagrado, zlato palmo, prejel francosko-belgijski film Titane režiserke Julie Ducournau, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S tem je po Jane Campion postala druga režiserka, ki je slavila na največjem filmskem festivalu na svetu. V igri za nagrade je bilo 24 filmov.

Titane (Titan) spremlja mlado žensko, ki ima, vse odkar je v otroštvu doživela prometno nesrečo, v glavi vstavljeno ploščico iz titana. Zaradi nje je postala serijska morilka in razvila spolno privlačnost do kovin, še posebej jo vznemirjajo veliki športni avtomobili.

Protagonistka združi obe strasti, kar je, kot poročajo kritiki s festivala, med občinstvom mnogokrat sprožilo salve smeha, ne nujno toliko zaradi duhovitosti kot nelagodja, šoka in nenazadnje navdušenja nad drznostjo in izvirnostjo režiserke. Protagonistka z avtom namreč tudi zanosi.

Julia Ducournau je zaslovela pred petimi leti s prvencem Surovo, ki je premiero doživel prav v Cannesu. Zdaj je na prestižnem in po mnenju številnih zelo konservativnem filmskem festivalu žirijo prepričala z žanrskim filmom, ki hodi po robu.

Kot je režiserka povedala te dni na festivalu, je zanjo zato uspeh že, da se je s trilerjem sploh uvrstila v tekmovalni program in da ga jemljejo resno. Po njenem mnenju je čas, da gledalci spoznajo, da se znotraj žanra načenjajo teme posameznikov in obravnavajo njihovi najgloblji strahovi in želje, in to na prvinski in poglobljen način.

Julia Ducournau je šele druga režiserka, ki je prejela zlato palmo. Za to je festival potreboval kar dolgih 28 let. Prva je bila Novozelandka Jane Campion za film Klavir.

Drugo najpomembnejšo nagrado, grand prix, sta si po presoji žirije razdelila dva filma, iranski Heroj Asgharja Farhadija in finski Compartment No. 6 (Kupe št. 6) Juha Kuosmanena. Iranski Heroj oskarjevca Farhadija je film o človeku, ki najde torbico z zlatimi kovanci. Ob tem se sprašuje, ali naj jo vrne, četudi je sam do vratu v dolgovih. Compartment No. 6 je film o dveh neznancih na vlaku na poti do severnega tečajnika. Pot ju bo spremila za zmeraj.

Za najboljšo igralko je bila razglašena Norvežanka Renate Reinsve za film Najslabša oseba na svetu Joachima Trierja, za najboljšega igralca pa Američan Caleb Landry Jones iz filma Nitram.

Nagrado za najboljšega režiserja je prejel Leos Carax za muzikal Annette. Nagrado za najboljši scenarij je prejel Drive my car, ki ga podpisujeta japonska pisca Hamaguchi Ryusuke in Takamasa Oe.

Zlato kamero za najboljši prvenec je prejel film Murina hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je nastal tudi v slovenski koprodukciji.

Začetek podelitve nagrad je prav po filmsko pretresel že predsednik žirije Spike Lee, saj je pomotoma namesto dobitnika nagrade za glavno moško vlogo razkril že kar prejemnico zlate palme, kar je načeloma rezervirano za veliki finale prireditve. Opazno ganjena Julia Ducournau je ob končni, uradni razglasitvi povedala: “Ta večer je popoln, ker je tako nepopoln.” In še: “Hvala, ker ste medse spustili pošasti.”

Uvodni zaplet ni uničil dobrega razpoloženja organizatorjev festivala, saj jim je po lanski odpadli ediciji zaradi pandemije, kljub nekaterim očitnim omejitvam, uspelo speljati festival v živo, z vsemi zvezdnicami in zvezdniki, rdečo preprogo in predvsem filmi zadnjih dveh let. Nekateri so se pritoževali, da občinstvo na projekcijah ne nosi mask, spet drugi so protestirali, da ne želijo nenehnih testiranj s pljuvanji, a na koncu so se vsi pomirili, Cannes je nazaj!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen