(Pamet v roke in vodo v usta) Ob dehidraciji v poletnih mesecih še posebej ogroženi otroci, kronični bolniki in starejši

0

V poletnih dneh je zaradi vročine, pa tudi zadrževanja v klimatiziranih prostorih, večja možnost dehidracije. Zaradi nje so še posebej ogroženi otroci, kronični bolniki in starejši. Ob dehidraciji je najbolj pomembno, da posameznik spije nekaj tekočine, se umiri in se umakne v senco, kjer se lahko ohladi.

Blažjo obliko dehidracije lahko posameznik prepozna po tem, da čuti žejo ter ima suha usta. Pri tem si lahko po besedah zdravnika ambulante splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana Milana Žnidaršiča pomaga s pitjem tekočine, najbolje mlačne vode ali nesladkanega čaja. Tudi sicer je dobro, da imamo v poletnih mesecih pri sebi vedno zadostno količino vode. Kot še izpostavlja, imamo pri tem v Sloveniji srečo, saj je pitna voda dostopna skoraj povsod.

Pri hujši obliki dehidracije, ki jo spremljajo glavobol, utrujenost, vrtoglavica, slabost, bruhanje in mišična oslabelost, pa je poleg uživanja tekočine, s katero nadomestimo izgube, nujno, da se čim prej ustavimo, se umaknemo v senco in se ohladimo, še pravi Žnidaršič.

V poletnih mesecih sicer na urgenci Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani sicer v povprečju obravnavajo do 10 primerov dehidriranih posameznikov dnevno. V času vročinskih valov, ko visoke dnevne temperature vztrajajo več dni zaporedoma pa se lahko ta številka tudi nekoliko zviša, pojasnjuje Žnidaršič.

Med obravnavanimi primeri so najpogosteje posamezniki, ki sodijo v rizične skupine. Zaradi dehidracije so tako po besedah Žnidaršiča najbolj ogroženi otroci, starejši in kronični bolniki. Majhni otroci namreč nimajo čisto popolne strukture kože in je zato njihova izguba tekočine skozi kožo neprimerno večja kot pri odraslih. Tekočino pa hitro izgubljajo tudi ob dihanju, zato je pomembno, da redno pijejo, se držijo v senci in so lahko oblečeni. Dojenčke in majhne otroke moramo v vročini še posebej dobro opazovati, dehidracijo pa lahko prepoznamo po vdrtem temenu na otrokovi glavi.

Pri starejših pa z leti ugaša občutek za žejo oziroma ne čutijo potrebe po tekočini, nekateri pa zavestno uživajo manj količine, saj jim je odveč hoditi na stranišče, še pojasnjuje Žnidaršič. Zato je dobro, da starejše, ki živijo sami, imajo kronične zdravstvene težave in jemljejo različna zdravila, redno kličemo, preverjamo njihovo počutje in jih vzpodbujamo k zadostnemu pitju vode, svetuje Žnidaršič.

Dehidracija se pogosteje pojavi tudi pri športnikih, ki ob visokih temperaturah pretiravajo s športnimi dejavnostmi in ob tem pozabijo na zadostno uživanje tekočine. Dehidracijo lahko športniki tako preprečijo s pitjem izotoničnih tekočin, s katerimi nadomestijo izgubo mineralov in elektrolitov, rednimi počitki in izogibanjem aktivnostim v najbolj vročih urah dneva, še svetuje Žnidaršič.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen