Nadzor nad NPU pokazal več pomanjkljivosti, tudi napake pri hišnih preiskavah, minister Hojs za kadrovske prevetritve

1

Nadzor ministrstva za notranje zadeve nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) je pokazal več pomanjkljivosti. Med njimi so neupravičeno dolgotrajne preiskave in napake pri hišnih preiskavah, je na danes pojasnil minister Aleš Hojs, ki se zavzema za “kadrovske prevetritve” na NPU.

Z nadzorom so med drugim ugotavljali, kakšna je vloga NPU v policijski hierarhiji. NPU je v preteklosti sam izbiral, katere zadeve bodo obravnavali, kar je po Hojsevih besedah nesprejemljivo. Prav tako je bila zelo nedefinirana odgovornost generalnega direktorja NPU, saj je bila razpeta med generalnim direktorjem policije in direktorjem uprave kriminalistične policije.

S spremenjenim aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pa so jasno povedali, “kam in pod koga spada”, še bolj natančno pa bo to določeno z novelo zakona o delu in organiziranosti v policiji, ki je v parlamentarni obravnavi, je na današnji novinarski konferenci, na kateri je predstavil izsledke nadzora na NPU, pojasnil Hojs.

V nadzoru so preverjali tudi ocenjevanje uslužbencev NPU. To je bilo po Hojsevih besedah neustrezno, saj so bili tako rekoč vsi ocenjeni odlično ali prav dobro. “Vsi so odlični, samo rezultatov ni,” je dodal in napovedal, da bo način ocenjevanja treba spremeniti.

Ugotovili so tudi, da je bil med hišnimi preiskavami, ki so jih izvajali kriminalisti NPU, v 95 odstotkih primerov odvzem prostosti nesorazmeren. V skladu z uredbo o hišnih preiskavah je namreč odvzem prostosti možen le v času preiskave, v NPU pa so osumljene zadrževali dlje, je še povedal Hojs. To je po njegovih besedah ena ključnih napak, ki jih je pokazal nadzor.

Preverjali so tudi uporabo prisilnih sredstev. Kot je pojasnil minister, so se ta večinoma uporabljala v skladu z zakonom, je pa “precej velik fiasko”, da se uporaba teh sredstev ustrezno ne nadzira in evidentira. Sledljivost teh postopkov je tudi na ravni policije nesorazmerno slaba in jo bo treba izboljšati, je še dodal.

Opozoril je še, da je dokazni standard za preiskovalce NPU precej višji kot drugje. “To je laično morda razumljivo, po drugi strani pa lahko vodi do tega, da NPU ni ugotovil, da je bilo v primeru Teš 6 kaj narobe, ampak je to ugotovila šele regionalna policijska uprava,” je dodal.

Pomanjkljivosti so zaznali tudi pri evidentiranju in upravljanju z bazami zaseženih predmetov, ki sta po ministrovih besedah nesorazmerno slaba.

Opozoril je tudi na dolgotrajnost preiskav, ki “trajajo tudi po pet let, stvari ležijo v predalu leto in več”. V nekaterih primerih se je dolgotrajnost preiskav izkazala kot škandalozna, je dejal Hojs in dodal, da je “možno z neustreznim vodenjem preiskave stvari državi v predalu več let, pa se nič ne zgodi”.

Med drugim je izpostavil primer domnevnega pranja denarja v NLB, kjer “glavni osumljenec ni bil niti identificiran kot tak niti ni bil zaslišan”. V primeru žilnih opornic pa je NPU denimo opravil svoje delo, a je tožilec ovadbo zavrgel, je spomnil Hojs in dodal, da “ni problem v procesiranju kaznivih dejanj zgolj na policiji, ampak v celotni verigi, od tožilstva do sodišč.”

Direktorica NPU Petra Grah Lazar je s poročilom seznanjena, Hojs pa ocenjuje, da bi bilo treba v NPU narediti “določene kadrovske prevetritve”. Poleg tega si NPU odslej ne bo več mogel v “samopostrežbi” izbirati primerov, saj bo direktor NPU odgovarjal direktorju uprave kriminalistične policije, je še pojasnil Hojs.

Število komentarjev: 1
  1. Micka Kovačeva pravi

    Hojs bo policaje že nahojsal

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen