Demografskemu skladu, ki bi bil eden od virov financiranja dostojnih pokojnin in bi imel sedež v Mariboru, nasprotovali v LMŠ, SD, SAB in Levici

0

Poslanske skupine so razdeljene glede podpore predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu. Poslanci koalicije in SNS zagovarjajo vladni predlog, poslanska skupna DeSUS se v stališču glede glasovanja ni opredelila, preostala opozicija je proti in napoveduje podporo sindikatom pri morebitnih aktivnostih za zakonodajni referendum.

Nacionalni demografski sklad bo predstavljal enega od virov za financiranje pokojnin. Ohranila se bo medgeneracijska solidarnost, del sredstev bo namenjen starejšim, dolgotrajni oskrbi, del pa mlajšim, za družinsko politiko in štipendiranje. “S tem se povezuje različne generacije in tudi zagotavlja, da bo upravljanje in vodenje sklada potekalo na transparenten način, da bodo tisti, ki bodo sklad upravljali, odgovorni z državnim premoženjem in bodo delali vedno v korist vseh generacij,” je dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Po predlogu se bo v sklad preoblikoval Slovenski državni holding (SDH), sklad bo, z nekaterimi izjemami, postal tudi lastnik vseh preostalih podjetij, kjer sta država ali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) edina družbenika. Naložbe bodo razdeljena na strateške, ki bodo zasledovale tudi strateške cilje, in nestrateške, med katerimi bodo nestrateške kapitalske naložbe, finančne naložbe in naložbene nepremičnine.

Šircelj je dejal, da bi prihodki sklada iz tega premoženje – če se upošteva povprečni donos SDH v zadnjih letih v višini pet odstotkov – v 15 letih letno znašali 1,4 milijarde evrov, kar da bo “pomemben denar” za pokojninsko blagajno.

Po predlogu bo sklad vsako leto 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb nakazal Zpizu. 10 odstotkov dividend bi se namenilo za skrb za starejše in 10 odstotkov za ukrepe družinske politike in politike štipendiranja, 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin pa za akumulacijo.

Poslanske skupine so se strinjale, da je treba ukrepati na področju stabilnosti pokojninske blagajne – po spremembi pokojninskega zakona iz leta 2012 bi se morala Kapitalska družba v rezervni demografski sklad preoblikovati do leta 2015 – niso pa bile enotne, ali je predlagani način ustrezen.

Koalicijske poslanske skupine so napovedale podporo predlogu. Marko Pogačnik (SDS) je povedal, da je cilj skoncentrirati vse naložbe države in Zpiza, s specifičnimi izjemami, na enem mestu. Prepričani so, da se bo s skladom razbremenil pritisk na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine. Poudaril je, da bo upravljanje sklada “temeljilo na načelih neodvisnosti, ki zagotavljajo neodvisnost, samostojnost in nepolitično delovanje”.

Sklad bo po predlogu vodila tričlanska uprava, ki jo bo imenoval nadzorni svet. Ta bo 11-članski, in sicer bo sedem članov imenoval DZ – pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije – štiri člane pa vlada. Strategijo upravljanja naložb bi na predlog vlade sprejel DZ, letni načrt upravljanja pa na predlog nadzornega sveta sklada vlada.

Pogačnik je glede vpliva vlade na upravljanje premoženja je dejal, da vlada z ustanovitvijo sklada “izgublja moč”, saj da nadzorni svet sedanjega SDH nima predstavnika opozicije in “vlada dejansko sama obvladuje in nadzoruje SDH”. Politika se je vedno ukvarjala z državnim premoženjem, kar je “normalno in logično”, saj je za upravljanje z državnim premoženjem odgovorna vlada, je dodal.

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da sklad “nikakor ne bo reševal pokojninske blagajne”. Če bo za pokojninsko blagajno 100 ali 200 milijonov evrov iz naslova dividend, “smo lahko zadovoljni”, je dejal. Potrebna bi bila pokojninska reforma, so pa v ustanovitev sklada pristali v koalicijskih pogajanjih.

Monika Gregorčič (SMC) je povedala, da se strinjajo s konceptom predloga zakona, ki “hkrati s primarnim ciljem sofinanciranja pokojninske blagajne kot sekundarno rešitev uvaja tudi racionalnejše upravljanje z državnim premoženjem”. Zavrnila je mnenja nekaterih, da se bo z ustanovitvijo sklada znižala transparentnost pri upravljanju z javnim premoženjem, saj da bo strategijo upravljanja naložb sprejel DZ.

Podporo predlogu so napovedali tudi v SNS. Jani Ivanuša je menil, da je preoblikovanje SDH v demografski sklad “odlična rešitev” in da mora biti lastništvo naložb koncentrirano, da se jih lahko produktivno in bolj racionalno upravlja ter prek tega financira slovenske upokojence. Je pa nujna neodvisnost pri upravljanju z naložbami, je poudaril.

Robert Polnar (DeSUS) v predstavitvi stališča stranke upokojencev ni napovedal, kako bodo glasovali. Spomnil je na zakon, ki so ga leta 2018 vložili poslanci DeSUS, in na usklajevanja zakonskega predloga v letu 2019, ko sta veljali dve temeljni predpostavki – prenos Kapitalske družbe na demografski sklad in 20-letna doba akumulacije. Je pa vmes prišlo do epidemije, ki je močno spremenila javnofinančno stanje, zato so tudi v DeSUS spremenili stališče o nujnosti akumulacijske dobe, tako da sedaj menijo, da je potrebna tudi delna uporaba donosov za sofinanciranje pokojninske blagajne.

Franc Jurša (DeSUS) je v razpravi povedal, da predlog razume kot “nujen kompromis” med vsemi dosedanjimi zakonskimi predlogi glede sklada. Ta zakon lahko “vsaj po večinskem prepričanju poslancev DeSUS” omogoči obvladovanje demografskih razmer v državi in hkrati zaustavi nadaljnjo razprodajo premoženja, zagotovi ustrezno in namensko opravljanje naložb, je dejal Jurša. Menil je, da bi bil najboljši zakon tisti, ki so ga v DeSUS v DZ vložili leta 2018, in ocenil, da se politika ni mogla in se tudi danes ne more dogovoriti o tem, kako naj se ta sklad, da bi sploh imel učinek, financira in upravlja. Največji problem vidi v tem, da “je vsaka politika hotela imeti roko nad državnim premoženjem, pa naj bo to leva ali desna”.

Ostala opozicija je proti. Andreja Zabret (LMŠ) je dejala, da si je “vladajoča stranka SDS pripravila zakon, kako si bo čim prej prilastila in razprodala še nekaj tistega, kar nam je ostalo”. Ni predvidene akumulacijske dobe sredstev sklada, v organih sklada ni predvideno sodelovanje predstavnikov delavstva, je bila med drugim kritična.

Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da bodo s tem skladom “politično ugrabili zadnje rezerve, namenjene za zavarovanje pokojnin v prihodnosti”. Vladni koncept sklada odstopa od strokovnih podlag in političnih zavez preteklih desetletij, je dejal in dodal, da “ga ni mogoče imenovati drugače, kot večmilijardni in večgeneracijski rop”. V SD poudarjajo nujnost akumulacije in s predlogom dopolnila predlagajo, da se črta možnost, da bi se sredstva sklada porabljala sproti.

Marko Koprivc (SD) je pritrdil opozorilom sindikatov, da bodo zavarovanci izgubili nadzor nad upravljanjem s sredstvi za dodatno pokojninsko zavarovanje v skladih, ki so dogovorjeni v kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence.

Miha Kordiš (Levica) je poudaril, da argument, da bodo z demografskim skladom pokrivali minuse v pokojninski blagajni, ne pije vode – za leto 2021 je po njegovih besedah predvideno, da bi sklad v to blagajno prinesel 56 milijonov evrov, medtem ko je lani državni proračun za pokritje luknje pokojninske blagajne namenil 1,15 milijarde evrov, potrebna pa so še sredstva za dolgotrajno oskrbo in zvišanje najnižjih pokojnin. Edini način za dodatne vire pokojninski blagajni je po mnenju Levice dvig prispevne stopnje za delodajalce, tako da bi se približala ravni prispevne stopnje zaposlenih.

v SD in Levici so napovedali, da bodo v primeru sprejetja zakona aktivno sodelovali pri prizadevanjih sindikatov za naknadni zakonodajni referendum.

Marko Bandelli (SAB) je menil, da predlagani zakon ni prava pot za oblikovanje demografskega sklada. Poudaril je, da bi se morala sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let, ta predlog pa da prinaša plenjenje po državnih podjetjih, demontažo sedanjega sistema upravljanja državnega premoženja in razprodajo tega premoženja.

Jurij Lep (NeP) je dejal, da predlog ne daje zadovoljivih odgovorov na vprašanja, kaj naj bo namen sklada, kakšno premoženje naj ima ter predvsem kako naj se polni. Izpostavil je, da bo po predlogu sklad skoraj dve tretjini denarja zagotavljal za tekočo porabo, predvideni so izdatki za starejše in družine, ki bi jih moral financirati proračun, sklad bo tudi moral financirati morebitno slabo poslovanje državnih podjetij oz. zagotavljati sredstva za njihove dokapitalizacije.

Politična komentatorja: Glasovanje o demografskem skladu prvi kamenček v mozaiku kazalcev razmerij v DZ

Četrtkovo glasovanje o demografskem skladu bo eden od dejavnikov, ki bi lahko odgovoril na vprašanje, ali so se razmerja v DZ kakorkoli spremenila. Po oceni komentatorke Tanje Starič bo glasovanje dalo jasen signal, ali koalicija še uživa podporo v DZ. Komentator Rok Čakš pa dodaja, da bo opozicija naredila vse, da prepreči njegov sprejem.

Kot je za STA še dodala dolgoletna novinarka, urednica in voditeljica Televizije Slovenija Staričeva, zlasti v opozicijskih vrstah čakajo na odločitev poslancev stranke DeSUS pri glasovanju o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. V primeru, da predloga ne bodo podprli, je po njenem mnenju glasovanje o konstruktivni nezaupnici bolj verjetno, prav tako bi bilo v tem primeru “za vlado veliko vprašanje, kaj bi v naslednjem letu sploh še lahko naredila”.

Kot pomembno je glasovanje o demografskem skladu označil tudi urednik portala Domovina in politični analitik Čakš in dodal, da gre za “bitko vseh bitk”, saj gre v ozadju za to, kdo bo imel nadzor nad državnim premoženjem. “Tukaj bodo nedvomno strani leve opozicije, ki je nekakšen podaljšek nekih struktur iz ozadja, naredile vse, da se prepreči, da bi bilo to sprejeto,” je dodal.

Ne le demografski sklad, na vladni mizi je še nekaj projektov, ki bi jih morala spraviti čez DZ, opozicija pa ima v obstoječem razmerju moči na voljo kar nekaj manevrov, s katerimi bi projekte lahko blokirala. Čakš je sicer ob tem še ocenil, da v trenutni negotovi politični situaciji zagotovo obstaja možnost tudi konstruktivne nezaupnice ali vezave zaupnice s strani premierja na katerega od zakonov. A se mu zdi predvsem konstruktivna nezaupnica s političnega vidika nespametna poteza, saj splošno vzdušje v državi, predvsem v povezavi s širjenjem novega koronavirusa, “ni naklonjeno politični oblasti, ne glede na to, kdo bi to bil”. Tako prej računa “na manevre, ki bi šli v smer predčasnih volitev”.

Tudi Staričeva je izpostavila, da napovedovanje novega epidemičnega vala zagotovo daje ton političnim odločitvam. Predvsem gre pri tem po njeni oceni za razmislek za opozicijo, saj bi lahko hipotetično ob menjavi oblasti vlado prevzela ob vrhuncu novega vala in zapiranja države.

Še ena spremenljivka je bližina rednih parlamentarnih volitev, je dodala. “Te ponavadi sprožijo premike v strankah, ki podpirajo vlado. Skratka razmislek koalicijskih partneric, kaj bo z njimi na volitvah. In v mesecih pred volitvami se velikokrat zgodi, da stranke odrečejo podporo vladi zato, da se okrepijo na nastopu na volitvah. V tem primeru od koalicijskih strank tega ni pričakovati, lahko pa pride do premikov pri podpornicah, zlasti v DeSUS,” je razmišljala Staričeva.

Dodatno sta oba komentatorja kot dejavnik, ki bo vodil stranke pri njihovih nadaljnjih potezah, izpostavila oceno, kako se odzvati na rezultate nedeljskega referenduma, na katerem so volivci odločno zavrnili novelo zakona o vodi.

Staričeva meni, da je tak rezultat “dejansko signal za koalicijske in opozicijske stranke, da se je v volilnem telesu nekaj zgodilo in da je nezadovoljstvo z vlado zelo pomembno”.

Tudi Čakš izpostavlja, da se je na referendumu aktivirala neka masa doslej pasiviziranih volivcev, kar je privlačno tako za obstoječe stranke kot za tiste, ki še vidijo svojo priložnost, da nagovorijo te ljudi in si z nekim spoštljivim rezultatom priborijo besedo v parlamentu. Glede na trenutno stanje duha, epidemično utrujenost in podobno, pa pri tem ocenjuje, da bi imele na morebitnih predčasnih volitvah trenutno veliko možnosti stranke, ki so proti vladi. Kot je še ocenil, se sicer obstoječim strankam leve politične opcije na volitve lahko mudi tudi zato, da morebitne alternativne stranke ne bi imele časa, da se pripravijo na volitve.

Hkrati pa opozarja, da volilna logika ni enaka referendumski in da tudi udeležba na volitvah ne bi odražala omenjene aktivacije volilnega telesa. Naboj civilne družbe, ki smo mu bili priča na nedeljskem referendumu, bo padel takoj, ko bo na obzorju okrevanje po pandemiji, meni Čakš. “To pa gre seveda na roko obstoječi oblasti,” je dodal.

Tudi Staričeva meni, da “ta hip nobena, niti opozicijska stranka, ne more zajeti vsega potenciala, ki ga je ta referendum pokazal”, je dejala. Bodo pa verjetno opozicijske stranke poskušale na tak ali drugačen način zajeti oziroma izkoristiti izraženo nezadovoljstvo z vlado, pri čemer Staričeva ocenjuje, da je čedalje manjša verjetnost, da bi ga lahko zajela nova stranka. “Mislim, da bodo morale obstoječe stranke na nek način doseči nek dogovor in je to njihova odgovornost,” je ocenila. Dodala je še, da takšne politične situacije še nismo imeli.

Ko gre za pričakovanja političnega dogajanja do konca leta, Čakš pravi, da bi “neka pametna opozicijska politika stvari držala v obstoječi situaciji, če ne more pripeljati do predčasnih volitev. Pametna vladna politika pa bi skušala narediti vse, da najprej poenoti politiko, vsaj v kontekstu boja proti covidu-19”.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen