Vrh Nato z Bidnom odprl novo poglavje v čezatlantskih odnosih, prvič ostro do Kitajske

0

Vrh zveze Nato je danes v Bruslju na prvem srečanju z Joejem Bidnom kot predsednikom ZDA odprl novo poglavje v čezatlantskih odnosih, ki ga zaznamuje prvič jasno opredeljena ostra drža do Kitajske. Potrdili so ambiciozne reformne načrte, ki vključujejo zavezo h krepitvi skupnega financiranja in prvič naslavljajo vpliv podnebnih sprememb na varnost.

Voditelji 30 članic zveze Nato so odprli novo poglavje v čezatlantskih odnosih v času vse kompleksnejšega varnostnega okolja. V skupnem sporočilu oziroma komunikeju v 79. točkah so potrdili enotnost, solidarnost in povezanost ter zavezanost petemu členu severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse.

Ta temeljni zavezniški člen je prejšnji ameriški predsednik Donald Trump ves čas svojega mandata postavljal pod vprašaj in celo grozil z odhodom iz zavezništva. Sporočilo osvežene zavezanosti čezatlantski enotnosti in krepitvi vezi, ki se je v Trumpovem času močno skrhala, je tako ključno sporočilo vrha. Biden je peti člen imenoval “sveto zavezo”.

Prvi vrh z Bidnom je zaznamovala Kitajska. Voditelji so prvič zaostrili držo do te azijske velesile. Kitajske ambicije in odločno vedenje predstavljajo “sistematične izzive na pravilih temelječemu mednarodnemu redu”. Nato skrbijo politike prisile, ki jih uporablja Peking, in ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami zavezništva, so zapisali v skupnem sporočilu.

Kitajska je vse bolj v ospredju pozornosti zavezništva. V Londonu leta 2019 so voditelji opozorili le na vse večji vpliv Kitajske. Na vrhu leta 2018 v Bruslju Kitajske v komunikeju niso niti omenili.

Ostra so tudi sporočila Rusiji, saj so odnosi s to državo na najnižji točki od konca hladne vojne. Dokler Rusija ne bo izpolnjevala mednarodnega prava ter svojih mednarodnih obveznosti in odgovornosti, ne more biti normalizacije odnosov, so zapisali voditelji. Ob tem so potrdili dvotirni pristop do države, torej na eni strani krepitev obrambne in odvračalne drže ter na drugi strani dialog.

Med osrednjimi temami so bili tudi ambiciozni načrti za prilagajanje zavezništva izzivom do leta 2030. Med izzivi so voditelji poleg agresivne Rusije in vzpona Kitajske izpostavili vse oblike terorizma, spodkopavanje mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil in demokracije, kibernetske, hibridne in druge asimetrične grožnje, tudi kampanje dezinformacij, vse bolj sofisticirane tehnologije, podnebne spremembe in dejavnosti v vesolju.

Uresničevanje načrtov za spoprijemanje s temi izzivi po navedbah v skupnem sporočilu terja ustrezna sredstva. Voditelji so se zavezali h krepitvi skupnega financiranja z letom 2023, ob upoštevanju analize potreb. Napovedali so, da se bodo o konkretnih potrebah po dodatnem financiranju do leta 2030 dogovorili na srečanju prihodnje leto, skupaj z dogovorom o nadgradnji strateškega koncepta.

Krepitev skupnega financiranja sicer naj ne bi vplivala na obstoječe Natove obrambne cilje. Ti naj bi ostali enaki. Zaveznice naj bi zgolj del načrtovanega financiranja preusmerile v skupno blagajno, na primer za skupne vaje, izboljšanje pripravljenosti in usposabljanje partnerjev.

Voditelji so sicer danes potrdili zavezanost cilju, da do leta 2024 namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. V tem letu naj bi ta cilj doseglo oziroma preseglo deset zaveznic. Slovenija je z 1,28 odstotka pri doseganju cilja dveh odstotkov BDP za obrambo še vedno med zadnjimi, slabši delež imajo le Belgija, Španija in Luksemburg. Do leta 2024 naj bi se glede na načrte in napovedi njen položaj nekoliko izboljšal.

Premier Janez Janša, ki danes po vrhu ni imel novinarske konference, je ob prihodu poudaril, da mora tudi Slovenija pri doseganju Natovih obrambnih ciljev opraviti domačo nalogo. Medtem ko Slovenija doslej ni ravno izstopala v pozitivno smer, so v tej vladi te trende obrnili, je dejal in spomnil na zakon o dolgoročnih investicijah v Slovensko vojsko.

Janša, ki ga je na vrhu spremljal obrambni minister Matej Tonin, je ob tem izpostavil pričakovanje, da bo Slovenija leta 2030 tista članica Nata, ki bo lahko s ponosom rekla: “Veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar tudi mi v enaki meri lahko poskrbimo za našo skupno varnost.” Slovenski premier je imel ob robu zasedanja dvostranska srečanja z voditelji Islandije, Norveške in Severne Makedonije.

Načrt za reformo Nata do leta 2030 sicer vključuje osem poudarkov: krepitev političnih posvetovanj, obrambe in odvračanja, odpornosti, tehnološke odličnosti Nata, zmožnosti obrambe mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil, zmožnosti usposabljanja in podpore partnerjem, razvoj naslednjega strateškega koncepta in sploh prvič naslavljanje vpliva podnebnih sprememb na varnost.

Načrti za reformo zavezništva so odziv na kritike Nata, zlasti na odmeven očitek francoskega predsednika Emmanuela Macrona iz konca leta 2019, da je Nato možgansko mrtev.

Vrh je tudi potrdil, da bo zavezništvo po umiku svojih enot v okviru misije Odločna podpora še naprej ostalo zavezano Afganistanu, med drugim z usposabljanjem afganistanskih varnostnih sil in finančno podporo pri vzdrževanju pomembne infrastrukture, tudi letališča v Kabulu.

Naslednji vrh bo prihodnje leto v Madridu.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen