V Haagu v torek izrek pravnomočne sodbe Ratku “klavcu z Balkana” Mladiću za vojne zločine v BiH

0

Sodniki Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) bodo v torek v pritožbenem postopku izrekli pravnomočno sodbo bivšemu poveljniku sil Republike srbske Ratku Mladiću, ki je bil na prvi stopnji leta 2017 obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno v BiH. Na sodbo sta se pritožila tožilstvo in obramba.

Šestindvajset let po vložitvi obtožnice bodo tako sodniki izrekli dokončno sodbo sedaj 78-letnemu Mladiću, ki je med vojno v BiH pridobil naziv “klavec z Balkana” kot eden najbolj odgovornih za najbolj krvave dogodke med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 – genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva.

Na izreku sodbe naj bi bil po napovedih navzoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred poslopjem sodišča pa bodo na sodbo med drugimi čakale članice združenja Matere enklav Srebrenica in Žepa, ki združuje matere v genocidu v Srebrenici ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Predsednica združenja Munira Subašić je za AFP dejala, da bodo v Haag odšle, da bi “krvniku še enkrat pogledale v oči”.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je leta 2018 nasledil mehanizem, je Mladića na prvi stopnji 22. novembra 2017 obsodilo na dosmrtni zapor. Kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike srbske ga je spoznalo za krivega genocida v Srebrenici leta 1995 ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva, in zaradi zajetja opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad med vojno v BiH. Za krivega ga je spoznalo v desetih od 11 točk obtožnice. Na obsodbo sta se nato pritožila tako obramba kot tožilstvo.

Za krivega ga ni spoznalo samo za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v petih občinah v BiH leta 1992 – občinah Prijedor, Vlasenica, Foča, Kotor Varoš in Sanski Most. Razsodilo je, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Na obsodbo sta se 18. marca 2018 pritožila tako obramba kot tožilstvo. Mladićevi odvetniki so zaradi “številnih postopkovnih napak” zahtevali razveljavitev sodbe ali ponovitev sojenja ali znižanje kazni.

Tožilstvo pa zahteva, da sodišče Mladića spozna za krivega tudi za genocid v omenjenih petih občinah v BiH leta 1992. Poznavalci po navedbah portala balkanske raziskovalne novinarske mreže Balkaninsight dvomijo, da ga bodo obsodili tudi za ta genocid, ker ga niso že na prvi stopnji, prav tako ne pred njim medvojnega političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića.

Profesorica Nevenka Tromp, bivša preiskovalka na haaškem sodišču, meni, da bi, če bi ga spoznali za krivega za genocid tudi v teh občinah, pomenilo, da se je genocidni proces začel že ob začetku vojne v BiH leta 1992 in da ni bil samo odraz stopnjevanja vojne v letu 1995, ko so sile bosanskih Srbov v Srebrenici samo v nekaj dneh po njenem zavzetju 11. julija 1995 pobile več kot 8000 Bošnjakov. S tem bi odgovornost, ker genocida niso preprečile, morale prevzeti tudi članice ZN, še posebej tiste, ki so bile prisotne na terenu, meni, navaja Balkaninsight.

Glavni tožilec MICT Serge Brammertz je pred izrekom končne sodbe Mladiću sicer izrazil pričakovanje, da bodo sodniki potrdili prvostopenjsko obsodbo na najvišjo kazen, dosmrtni zapor. Ob tem je opozoril, da je zanikanje genocida v Srebrenici in poveličevanje vojnih zločincev na Zahodnem Balkanu sedaj bolj prisotno kot pred desetimi leti. Opozoril je, da sodba Mladiću ne bo prinesla konca delitvam na Balkanu, saj bo pomenila samo “konec enega poglavja”, navaja AFP. Za mnoge bosanske Srbe, tudi politike, kot je sedanji član predsedstva BiH Milorad Dodik, sta tako Mladić kot Karadžić, ki zaradi genocida in vojnih zločinov prestaja dosmrtno zaporno kazen, junaka.

Petčlanski sodni senat bo izrek sodbe začel v torek ob 15. uri, mogoče ga bo spremljati preko spleta sodišča s polurnim zamikom, saj je sodišče zaradi pandemije covida-19 zaprto za novinarje.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prvo obtožnico proti Mladiću vložilo 25. julija 1995 skupaj z obtožnico za Karadžića. Od takrat je bil na begu, sodišče pa je obtožnici oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja.

Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra 2016. Po izreku prvostopenjske sodbe leta 2017 in vložitvi pritožb nanjo se je prizivni postopek začel avgusta lani po vrsti preložitev zaradi Mladićevega zdravja in omejitvenih ukrepov ob pandemiji. Takrat je zanikal odgovornost za očitane mu zločine in izpostavil, da je bil porinjen v vojno.

Na MICT, ki je prevzel še nedokončane procese haaškega sodišča na območju nekdanje Jugoslavije po njegovi razpustitvi leta 2017, kot zadnje ostaja še ponovno sojenje bivšemu šefu srbske varnostne službe Franku Simatoviću in njegovemu pomočniku Jovici Stanišiću zaradi vojnih zločinov na Hrvaškem in v BiH.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen