Notranji ministri držav procesa Brdo o sodelovanju na področju migracij

0

Notranji ministri držav procesa Brdo so se na sklepni dan neformalnega srečanja v Portorožu dotaknili vprašanja ilegalnih migracij in naglasili potrebo po večjem sodelovanju. Slovenski minister Aleš Hojs je kot možne rešitve omenil izmenjavo podatkov z državami Zahodnega Balkana in njihovo uporabo baz podatkov EU.

Glede upravljanja z migracijami se stališča med državami nekoliko razlikujejo, a so vendarle prišli do skupnih zaključkov, je v izjavi ob robu ministrskega srečanja navedel Hojs: “”Vsi ugotavljamo, da moramo pomesti pred domačim pragom. Vsak izmed nas mora narediti vse, kar lahko na tem področju, najprej znotraj svoje države. Šele potem je čas, da naslavljamo problematiko, ki je sami nismo v zadostni meri uspešno rešili.”

Pri tem je pomembno, da bi prek sodelovanja med državami lahko posamezne države, zlasti manj razvite, v ta namen lahko pridobile evropska sredstva. “Tukaj bo Slovenija v polni meri podpirala ta prizadevanja,” je dodal slovenski minister.

Kot je priznal, se stališča držav razlikujejo. Tako je Hrvaška izpostavila, da Bosna in Hercegovina postavlja migrantske centre relativno blizu hrvaške meje, v BiH pa pravijo, da migrantov ne morejo omejevati pri gibanju in da bi bili v nekaj dneh tako ali tako na zunanjih mejah. Med ključnimi rešitvami je Hojs izpostavil vzpostavitve izmenjave podatkov, kar bi zelo pomagalo ugotoviti, kako se migranti gibajo. Kot je omenil notranji minister, so v BiH medtem že uvedli biometrično registracijo migrantov.

Druga rešitev je, da bi države na migrantski poti lahko vsaj posredno uporabljale baze podatkov, ki jih uporablja EU. Tu je “ogromno pravnih zadržkov”, je priznal Hojs, ki pa je obenem napovedal, da bo treba pravne podlage urediti na način, da bodo te izmenjave možne. Kot dodatno možnost pa je minister omenil, da bi se države EU lahko pridružile obstoječim sporazumom s tretjimi državami o vračanju migrantov, kakršen obstaja denimo med BiH in Pakistanom.

Člani delegacij so se dotaknili tudi problematike spolnih zlorab otrok, zlasti prek spleta, ki so v času pandemije po Hojsovih besedah narasle, zato so se vsi prisotni strinjali, da je okrepitev boja zoper storilce nujna. Hojs je pri tem sam izpostavil, da bi bilo znotraj Evropske unije “počasi treba tudi razmisliti o tem, do kam bomo zaščitili človekove pravice”.

Konkretno bodo v prihodnjih mesecih pripravili kampanjo osveščanja o tovrstnih dejanjih, z vodji delegacij pa so se po Hojsovih navedbah dogovarjali tudi o vzpostavitvi neposrednih stikov med policijami. Izmenjava podatkov, ki bi sledila, bi po njegovem mnenju lahko pripomogla k mnogo hitrejši identifikaciji storilcev.

Na srečanju, ki sta se mu prek videokonference pridružila tudi evropska komisarka za notranje zadeve in pravosodje Ylva Johansson in portugalski notranji minister Eduardo Cabrita, je bil po Hojsovih besedah fokus na Zahodnem Balkanu, ki bo ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU. “To je gotovo območje, ki ga, prvič, Slovenci zelo dobro poznamo, drugič pa je to območje, za katero tudi Evropska unija ugotavlja, da ne more ostati otok znotraj Evrope,” je navedel Hojs.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen