Anton Stres: Za spravo potrebno razkritje resnice o pobojih, obsodba odgovornih, a tudi odpuščanje

8

Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je v pridigi na današnji vsakoletni spominski slovesnosti za pobite v Kočevskem rogu opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje.

Stres je ocenil, da sprave ni mogoče doseči z enim samim dejanjem, kakršno je bila spravna slovesnost pred 31 leti, ko so pred grobiščem pod Krenom prvič po več desetletjih začeli z javnimi spominskimi slovesnostmi za pobite v Kočevskem rogu, ampak gre za proces, ki ima več korakov.

Prvi korak je po njegovih besedah brezpogojna privrženost resnici. “Slišati je zaklinjanje, da mora ostati zgodovina napisana in povedana tako, kakor je bila v času vladavine tistih, ki so poboje zagrešili. Toda resnice ni mogoče vkleniti, prav tako ji ni mogoče predpisovati, kakšna mora biti, ampak ona narekuje samo sebe,” je dejal.

Kot drugi korak je izpostavil pravico, ob tem pa opozoril, da jo ljudje, ki ležijo v breznih Kočevskega roga, in njihovi svojci še vedno čakajo: “Tako dolgo, dokler zaradi teh zločinov ni nihče obsojen in je zarota molka tako učinkovita, da tisti, ki marsikaj vedo, ne smejo oziroma si ne upajo spregovoriti, naša država še ni tisto, kar bi morala biti.”

Tretji korak k spravi pa je po besedah nadškofa odpuščanje, ki je edini izhod, “da lahko zaživimo novo življenje in gledamo naprej”. “Odpustiti ne pomeni pomesti pod preprogo in tudi ne reči, da zločin ni zločin. Pač pa odpustiti pomeni odpovedati se vsaki maščevalnosti ter gledati naprej in ne nazaj,” je dejal.

V svoji pridigi je izpostavil še pomen sočutja, ob tem pa dodal, da ga danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa povojne grobišča primerno urejena, in bi po 76 letih lahko vse žrtve našle grob, “ki bi bil primeren njihovemu neodtujljivemu človeškemu dostojanstvu”.

Krivdo za to po njegovi oceni nosijo tudi različne politične skupine, ki ne naredijo potrebnih korakov, “ker nočejo izgubiti določeno število volivcev ali pa so zabetonirane v preteklih ideologijah sovraštva in lažne propagande”.

Spominsko slovesnost je pripravila Nova Slovenska zveza. Tudi njen predsednik Matija Ogrin je opozoril, da v zadnjih 30 letih ni bilo narejenega dovolj, da se povojna grobišča primerno uredi, pobitim pa vrne dostojanstvo.

Opozoril je, da so bili do zdaj mrliški listi izdani le za tiste posamezne žrtve, za katere so to zahtevali svojci, da država ni nikoli obsodila pobojev in da tudi nikoli ni ugotovila, da so bile žrtve ubite protipravno.

Ocenil je, da bi morali kakor po vsaki vojni tudi po državljanski vojni skleniti mirovno pogodbo. Vlogo slednje bi po njegovi oceni imela obsodba komunistične revolucijo, katere “središče je Rog”: “Z nepripoznanim in neobžalovanim zločinom komunistične revolucije država Slovenija namreč ne more živeti. Dlje ko poskuša problem odlagati, globlje drsimo,” je dejal.

Kot dober pa je označil zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je omogočil obsežne raziskave in pokop posmrtnih ostankov.

Današnje spominske slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša ter nekateri ministri. Janša in Pahor sta pred slovesnostjo položila venca k breznu pod Macesnovo gorico, po slovesnosti pa še k spomeniku žrtvam NOB v gozdu Smrečje pri Turjaku.

Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin, ki je v izjavi zapisal, da je zgodovina narodov zelo različna in včasih tudi zelo boleča: “A jo je vseeno treba sprejeti takšno kot je – resnično in brez olepšav. Rane preteklosti moramo zaceliti, mrtvim pa izkazati osnovno civilizacijsko spoštovanje, to je da jih dostojno pokopljemo.”

Št. komentarjev: 8
  1. Feliks Kranjc pravi

    Danes nibilo kočesarjev na spregled se bojijoresnice.

  2. METULJ pravi

    Morišče Rog in ostala povojna morišča v Sloveniji, to strahopetno delo titoističnih rdećih klavcev, še ni maščevano! Slovenci ZAHTEVAMO RESNICO IN OBSODBO KOMUNISTIČNIH MORILCEV V SLOVENIJI! Naj se že posname film o teh največjih povojnih grozotah in pošlje v svet!! Grobovi tulijo!! Bo kaj!!?

  3. METULJ pravi

    In še to: povojna morišča, delo rdećih klavcev po vsej Sloveniji, je največja rana slovenskega naroda! Pri teh zločinih je odločilno sodelovala angleška soldateska na Koroškem. Tudi za ta ta njihov zločin, naj končno izve svet!

  4. Samko pravi

    Če bodo vsi komi klavci pomrli, potem ne bo nikogar, ki bi mu lahko sodili za ta grozodejstva!

  5. METULJ pravi

    Blokada spet, zakaj že, slovenceljni?

  6. bruh pravi

    edini dober komunajzer je mrtev komunajzer…to je to, vse ostalo je sprenevedanje…ajd

    1. Re gornjemu pravi

      Enako je s pametjo bruha

  7. haapy yack pravi

    hoj
    Ja. Je sploh kdo še živ za obsodbo? Je bil kdo od pripadnikov KNOJ-a, Slovenske partizanske likvidacijske enote obsojen.. Noben. Pobijanje je trajalo še vse do leta 1950. Recimo Zdenak Kidrič – Marjeta, Maček, Dušan Kveder – Tomaž, Boris Čizmek – Bor, Paul Žaucer – Matjaž….
    boditevcvetju

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen