[27. junij 1991: Odločen odgovor Slovenije na agresijo] Ob 30. obletnici začetka oboroženih spopadov v osamosvojitveni vojni tudi praznik slovenske policije

Dva dni po tistem, ko je Slovenija leta 1991 sprejela temeljne akte za svojo samostojnost, ki jo je dan pozneje tudi razglasila, so se začeli oboroženi spopadi v osamosvojitveni, desetdnevni vojni, v kateri je svojo samostojnost tudi obranila. V spomin na začetek spopada na mejnem prehodu Holmec 27. junija 1991 je danes tudi dan policije.

Takratne jugoslovanske oblasti se namreč niso strinjale z osamosvojitvijo Slovenije. Prve enote Jugoslovanske ljudske armade (JLA) so iz vojašnic krenile že nekaj ur potem, ko je na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991 potekala osrednja proslava z razglasitvijo samostojnosti.

Agresorjem so se uprle enote Teritorialne obrambe in policije. Prva protiletalska oklepna baterija JLA je državno mejo pri Metliki prestopila 27. junija ob 1.15, slovenske sile pa so jo zgodaj zjutraj ustavile pri Pogancih.

Prvi oboroženi boji so se vneli pred Ormožem, na Medvedjeku, v Rigoncah pri Dobovi, na Jezerskem, na cesti proti Šentilju, popoldne tega dne pa še pri Trzinu, kjer se je iz helikopterjev izkrcal desantni vod JLA, in na mejnem prehodu Holmec.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je pred dnevom državnosti in dnevom policije izpostavil, da je policija odigrala ključno vlogo na osamosvojitveni poti in da dan policije praznujejo kot “spomin in opomin na odločen spopad za mejni prehod Holmec leta 1991 in neomajno predanost komaj rojeni slovenski državi”. “Svoje poslanstvo je policija takrat opravila z odliko in to svojo neomajno držo ohranja tudi danes,” je prepričan Hojs.

Ob tem je dodal, da je slovenska policija že od sredine 19. stoletja “trdno zavezana zagotavljanju varnosti, spoštovanju zakonodaje in visoki profesionalnosti”, policistke in policisti pa da imajo njegovo polno podporo. “Kot minister stojim za njimi,” je pred dnevi še zagotovil minister.

Osrednja slovesnost ob dnevu policije in 30-letnici njenega delovanja v samostojni Sloveniji bo v ponedeljek ob 18. uri, na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Holmec, blizu Raven na Koroškem. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor, udeležence pa bosta nagovorila tudi generalni direktor policije Anton Olaj in minister Hojs.

V desetdnevni vojni je na slovenski strani padlo 18, na jugoslovanski pa 44 ljudi. Na obeh straneh je bilo skupaj več kot 300 ranjenih. Vojna se je formalno končala 7. julija 1991 s t. i. brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran pa je morala za tri mesece zamrzniti svoje osamosvojitvene aktivnosti.

Pot Slovenije v samostojnost je bila zapečatena z odhodom vseh pripadnikov JLA – zadnji jugoslovanski vojak je koprsko pristanišče in s tem slovensko ozemlje zapustil 25. oktobra 1991.

Med vojno za 🇸🇮, smo v družini Kaloh pomagali vsi. Ata Bojan, teritorialec, je bil z orožjem v rokah na bojnih položajih na območju TAM-a, mama Ida, brat Marko in jaz pa smo teritorialcem v blokovskih podhodih Prušnikove ul. nosili kavo, hrano in tople odeje. ✌️💪👊🙏#Zmaga1991

— Dejan Kaloh (@DKaloh) June 27, 2021

Podrobno na gov.si/slovenija30: V zgodnjih jutranjih urah 27. junija 1991 sta dve dodatni oklepni enoti s hrvaškega ozemlja krenili proti letališču Brnik, slovensko-italijanski in slovensko-avstrijski meji. Poveljnik 5. korpusa JLA Konrad Kolšek je poslal predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu ultimat, v katerem je grozil Sloveniji ter zahteval predajo. Napadalci na samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo so načrtovali zasedbo strateških položajev, zaporo meje, odstranitev slovenske vlade in vzpostavitev marionetnega režima.

Hrvaška se kljub predhodnim dogovorom s Slovenijo in skupnemu obrambnemu načrtu na premike vojske na svojem ozemlju ni odzvala z uporabo lastnih oboroženih sil, odzvali pa so se prebivalci mnogih hrvaških krajev, ki so tankom JLA na pot samoiniciativno postavljali barikade. JA je istega dne poslala vojsko iz slovenskih vojašnic proti letališču Brnik in mejnim prehodom.

Slovensko predsedstvo v razširjeni sestavi je aktiviralo Smernice za obrambo ter tako odločilo o uporabi vseh sredstev za zavarovanje slovenske samostojnosti.  Obrambne sile oziroma TO in policija sta dobili ukaz, da z orožjem zaščitijo objekte in komunikacije. Resnega oboroženega odpora Slovencev jugoslovanska armada ni pričakovala, vendar se je ta začel že prvi dan agresije. TO je oklepno kolono JA, ki je krenila iz Karlovca, blokirala na Gorjancih, kjer se je vnel spopad z enoto TO.

Spopadi so bili tudi pri Črmošnjicah na Dolenjskem, pri Trzinu, v Šentilju, na Medvedjeku in drugje. Na mostu pri Ormožu je bila blokirana tankovska kolona, ki je prodrla iz Varaždina. Slovenijo so preletavala lovska letala in vojaški helikopterji. Nekaj helikopterjev je bilo sestreljenih. Za nemoteno oskrbo in druge javne funkcije je skrbel vojni kabinet. JA pa so množično zapuščali vojaki slovenske in nesrbskih narodnosti.

Generalni sekretar socialistične internacionale Piero Fassino je brez najave pri vladi RS v Ljubljani obiskal predsednika Predsedstva RS Milana Kučana in predsednika ZKS-SDP Cirila Ribičiča, ki sta ga rotila, naj italijanska in evropska levica neodvisnosti nekdanjih jugoslovanskih republik ne podari desnici.

Aktivnost agresorja 

JA je uspelo s hitrimi manevri zasesti vse mejne prehode in letališča v Republiki Sloveniji, na katere so začeli prihajati pripadniki zvezne milice in Zvezne carinske uprave. Pri tem so bili vojaki naborniki JA slabo informirani o njihovi misiji v Sloveniji, zato so se pričele njihove prve predaje in pobegi iz enot JA. Agresorska armada je s tanki na ulicah, nasilnimi preboji barikad in letaki poskušala ustrahovati civilno prebivalstvo.

Ukaz o bojnem delovanju slovenskih obrambnih sil

Predsedstvo Republike Slovenije na seji ob 6. uri zjutraj ocenilo poseg JA kot neposredno nasilno intervencijo in poskus trajne okupacije Republike Slovenije in sprejelo sklep o izvajanju pripravljalnih ukrepov za oviranje prodora enot JA in za blokado njenih infrastrukturnih objektov ter za obrambo objektov in komunikacij.

Kot odgovor na bojno delovanje JA je načelnik RŠTO polkovnik Janez Slapar izdal ukaz o bojnem delovanju TO oziroma da »se z odločnim bojnim delovanjem, s težiščem na dejstvovanju po oklepnih enotah in drugih sredstvih tehnike zagotovi realizacijo načrtovanih nalog, da se z uporabo razpoložljivih borbenih sredstev zagotovi varovanje objektov, meje in komunikacij ter prepreči manevre enotam JLA.«

Predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan je ob 11. uri po televiziji seznanil javnost s sklepi Predsedstva.

Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je obvestil papeža Janeza Pavla II., vse predsednike škofovskih konferenc in nekdanjega predsednika Švice o vojaških spopadih v Sloveniji ter prosil za posredovanje za mirno rešitev.

Med vojno je štab za tujo novinarsko javnost deloval v prostorih Nove revije.

Lokacije pomembnih dogodkov oziroma spopadov: Ormož, Štrihovec, Šentilj, Limbuš, Poganci, Rigonce, Cerklje ob Krki, Kučare, Dravograd, Medvedjek, Središče ob Dravi, Jezersko, Brnik, Maribor, Trzin, mejna točka Obrežje.