Raziskovalec Manfred Spitzer o neugodnih vplivih pametnih telefonov na otroke in mladostnike

0

V slovenščini je izšlo delo Epidemija pametnih telefonov, v katerem je avtor Manfred Spitzer predstavil, katere nevarnosti pametni telefoni predstavljajo za zdravje, izobraževanje in družbo. V spletnem pogovoru je Spitzer izrazil prepričanje, da je dandanes brez težav mogoče živeti brez pametnega telefona, le digitalnemu lobiju ne velja nasesti.

Spitzer, eden najpomembnejših nemških raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojem možganov in vplivom sodobne tehnologije na kognitivni razvoj človeka, je slovenskim bralcem znan po knjigi Digitalna demenca. V današnjem spletnem pogovoru je predstavil delo Epidemija pametnih telefonov, ki je v prevodu Aleša Učakarja izšlo v sodelovanju Mohorjeve Celovec in Mladinske knjiga.

Avtor je uvodoma dejal, da bi sedaj knjigo lahko poimenoval kar Pandemija pametnih telefonov, saj njihova raba zadeva pet milijard ljudi po svetu. Našel je tudi nekaj povezav z aktualno pandemijo covida-19. Zaradi virusa so namreč ljudje doma v izolaciji, zaprte so šole. Kar naenkrat imajo veliko časa, ki ga ob vseh ekranih, ki so jim na voljo, ne zapravljajo ravno koristno.

Spitzer je pojasnil, da je produkt tega, da imamo veliko časa, dolgčas. Dolgčas pa je lahko po njegovi razlagi kot bolečina. Nihče ne mara biti zdolgočasen, tako kot nihče ne mara bolečine, zato je treba od tega pobegniti. Ljudje želimo uporabljati svoje možgane in, če si zdolgočasen, ti možgani povedo, da je treba nekaj delati.

Najslabše, kar lahko počneš, ko si zdolgočasen, pa je, tako Spitzer, da čas ubijaš z gledanjem brezveznih vsebin na pametnem telefonu. Primerjavo je našel v pitju morske vode za žejo, kar povzroči zgolj poslabšanje osnovnega stanja. Obžaluje, da je na milijone ur življenja otrok in mladih izgubljenih zaradi pametnih telefonov.

Omenil je, da se ob pandemiji pametnih telefonov pojavljata tudi pandemija neaktivnosti med otroci in mladimi, zaradi česar so pridobili na teži in bodo tako kot težji odrasli bolj podvrženi nevarnih boleznim, denimo raku ali kapi. Druga pandemija pa je vezana na vid, saj so zaradi preveč ždenja pred ekrani pri mladostnikih že zaznali porast kratkovidnosti. Ta pa ima lahko tudi tako hude posledice, kot je izguba vida, zato so denimo na Kitajskem oblasti že prepovedale uporabo pametnih telefonov v vseh šolah.

Spitzer je opozoril tudi na to, da se preko pametnih telefonov, predvsem pa družbenih omrežjih, bliskovito širijo lažne novice, čeprav gre za popolne neumnosti v slogu: “Papež je noseč!” Največjo težavo je prepoznal v tem, da lahko vsakdo objavi karkoli. “Ljudje so zbombardirani z vsebinami, o katerih odloča večina, ki pa se lahko zelo moti,” je dejal.

Seveda si želimo svobode govora, je poudaril, a tudi reguliranja novic. Dejal je, da so denimo trenutno zelo neodgovorni tisti, ki zanikajo obstoj novega koronavirusa. “Moramo se držati resnice. S tem se bomo morali spopasti, a ne bo lahko. Ne želimo si popolnega nadzora, hkrati pa si ne želimo komurkoli podajati napačne informacije. Najti bomo morali srednjo pot, kar pa ne bo lahko,” je menil.

Glede vpliva pametnih telefonov na čustveni razvoj je poudaril, da se prepoznavanja čustev in empatičnosti lahko naučiš le v stiku s sočlovekom. Če pa interakcij z drugimi ni dovolj, ta občutek izgubljaš: “To me straši. Ne želim si živeti v družbi zombijev, ki jim je vseeno, kaj drugi čuti.”

Posamezniki morajo zato po njegovih besedah reagirati in zaščiti svoje otroke pred vso tehnologijo, ki je na voljo, saj jim dejansko škodi, povrhu vsega pa jih izredno hitro zasvoji. Po njegovih besedah je pomembno tudi, da so starši v vzor otrokom. Če bo starš med jedjo bral s telefona, bo namreč otrok to tudi počel.

Spitzer sicer verjame, da je tudi dandanes mogoče normalno živeti brez pametnega telefona. Ob tem pa je opomnil, da je digitalni lobi zelo močen, a je na posamezniku, da ne naseda njegovim lažem.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen