Poklukar: V strategiji cepljenja proti covidu-19 61 cepilnih centrov, na mizi pogodba za dodatnih 349.000 cepiv Pfizerja

0

Posodobljena nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19 določa 61 cepilnih centrov, od tega 13 v bolnišnicah, natančno pa opredeljuje prednostne skupine za cepljenje, je predstavil minister za zdravje Janez Poklukar. Ob tem je dejal, da imajo danes v podpisu pogodbo za dodatnih 349.000 cepiv Pfizerja, na katere računajo v drugem četrtletju.

Kot je na današnji vladni novinarski konferenci poudaril minister za zdravje, ki je svoj mandat nastopil prejšnji teden, se je pomembno zavedati, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. S cepljenjem bomo po njegovih besedah zmanjšali težje poteke bolezni covid-19, razbremenili zdravstveni sistem ter ponovno zagnali gospodarsko in družbeno življenje.

Cilj je precepiti 60 odstotkov prebivalstva, saj bomo samo na ta način zmanjšali prenos okužbe do te mere, da bomo lahko epidemijo učinkoviteje obvladovali, je pojasnil minister.

S strategijo cepljenja – posodobljeno strategijo je vlada sprejela v ponedeljek zvečer – se po ministrovih besedah ne zagotavlja samo jasno načelo, kako in kdaj bo kdo cepljen, ampak tudi ustrezno število cepilnih centrov, cepilnih mest in mobilnih cepilnih enot. Cepljenje se v skladu s strategijo izvaja na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju po prednostnih skupinah. Tako je določenih 61 cepilnih centrov, od tega 13 v bolnišnicah, en cepilni center je opredeljen kot vojaška zdravstvena enota, eden pa tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je navedel minister. NIJZ po njegovih besedah tudi primarno skrbi za razdeljevanje cepiva.

Prednostne skupine za cepljenje po ministrovih navedbah ostajajo enake kot doslej, in sicer so določene z opredeljevanjem tistih, ki jih je treba cepiti, da se ohrani kar največ življenj in zdravja. Pri tem pa je glavni kriterij starost. Za zdravstvenimi delavci se tako najprej cepi starejše po starostnih skupinah nad 80, nad 75 oziroma nad 70 let. Nato pa je na vrsti skupina ranljivih kroničnih bolnikov ne glede na starost, pri čemer ima odločilno vlogo pri uvrstitvi osebe v prednostno skupino osebni zdravnik.

V naslednji skupini so po Poklukarjevih navedbah na vrsti diplomati in uslužbenci ministrstev, ki potujejo v tujino zaradi predsedovanja svetu EU v letošnjem letu, in pripadniki Slovenske vojske na misijah v tujini. Sledijo pa osebe, starejše od 65 let, in zaposleni v vzgoji in izobraževanju, pa tudi poslanci, državni svetniki, predstavniki vlade in ustavnega sodišča. Nato so na vrsti kronični bolniki, stari med 18 in 64 let, nato pa osebe, stare od 60 do 64 let. Za njimi so na vrsti zaposleni v kritični infrastrukturi in nato vsi ostali, je naštel minister.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen