Ne pristajam na tako razlago

1

Piše: dr. Vinko Gorenak

V našem ustavnem redu, ki je zelo primerljiv z stavnim redom zahodnih držav, zlasti z Nemčijo, je vse jasno. Imamo tri popolnoma neodvisne veje oblasti, to so: zakonodajna (Državni zbor), izvršna (Vlada RS) in sodna veja oblasti (Vrhovno sodišče s podrejenimi sodišči). V praksi pa izven ustave govorimo tudi o četrti veji oblasti, ki to sicer ustavno gledano ni, v praksi pa je, to je medijska veja oblasti. To je še kako res v razmerah, ki jih poznamo pri nas, saj večinski ali dominantni mediji, še kako dobro opravljajo svojo vlogo v smislu promoviranja levih političnih strank in seveda blatenju desnih političnih strank.  Toda vse zgoraj zapisano niti ni problematično, razen medijske veje oblasti in njene vloge.

Znotraj razmerij med zakonodajno vejo oblasti (Državni zbor), izvršilne veje oblasti (Vlada RS) in sodne veje oblasti (Vrhovno sodišče s podrejenimi sodišči) v Sloveniji prihaja do hudih anomalij. Naj nekatere navedem.

Ustavno gledano so vse veje oblasti med seboj enakopravne in neodvisne, med njimi naj bi vladalo tako imenovano razmerje zavor in ravnovesij, kar v praksi pomeni neke vrste kontrolo ene nad drugo vejo oblasti.  Do tu vse dobro in prav, kdo se s tem nebi strinjal. Kaj pa praksa?

Tu pa že nastopi velik problem. Sodnike v trajno sodniško funkcijo imenuje Državni zbor. Sodna veja oblasti pa trdi, da Državni zbor kandidate za sodnike lahko le brez besed imenuje in da nima pravice zavrniti imenovanja kandidata za sodnika. V več kot deset letni zgodovini se spomnim le dveh primerov, ko je Državni zbor zavrnil imenovanje kandidata za sodnika. Če stvar obrnemo okoli, potem bi lahko rekli, da sodna veja oblasti pač ne more in ne sme soditi za kazniva dejanja poslancem, saj so neodvisna veja oblasti. To bi bila enaka trditev, kot je tista da Državni zbor ne sme zavrniti imenovanja sodnika v trajni mandat. To je torej realen absurd. Sedanje stanje je tako, da že več kot 15 let Državni zbor ni izglasoval imunitete za sojenje pred sodišču nobenemu poslancu, nasprotno pa Državni zbor ni z imenovanjem v trajni mandat sodnikov zavrnil praktično nobenega kandidata (razen dveh). Je to ravnovesje med vejami oblasti. Ni, zato pač ne pristajam na tako razlago tega problema.

Nekaj podobnega se dogaja na relaciji med izvršno vejo oblasti (Vlada RS) in tožilstvom, ki sploh ni sestavni del sodne veje oblasti, ampak je del izvršne veje oblasti. V tem primeru tožilce imenuje Vlada RS. Tožilska organizacija pa je na stališču, da Vlada RS tožilce lahko brez razprave in brezpogojno na njihov predlog le imenuje, brez pravice, da bi imenovanje zavrnila. Ja kako? Lahko potem stvari enakopravno obrnemo okoli in rečemo, da tožilci, članov vlade brezpogojno ne smejo preganjati? To bi bil absurd, kot je seveda tudi absurd, da vlada tožilce mora imenovati in nima pravice zavrnitvi imenovanja. Zato pač ne pristajam na tako razlago tega problema.

Kaj pa novinarji kot četrta veja oblasti? Dejstvo je, da velika večina dominantnih medijev svoje kritične vloge do vseh vrst oblasti sploh ne opravlja, ampak skrajno pristransko navija za leve politične stranke. V takih razmerah se širi prepričanje, da novinarji lahko neusmiljeno kritizirajo, lažejo in potvarjajo dejstva na račun desne vlade in njenih članov. Vlada RS in njeni člani in desne politične stranke pa nimajo nobene pravice ocenjevati dela omenjenih novinarjev. Ne, zato pač ne pristajam na tako razlago tega problema.

Za zaključek pa poglejmo še tale primer.  Novinar Dnevnika, tajkunsko za kriminal obsojenega Martina Odlazka, Zoran Potić, se je odzval na naslednje sporočilo Uroša Urbanije, šefa uradnega vlada za komuniciranje in Janeza Janše, predsednika vlade. Omenjena sta zapisala tole:

Število komentarjev: 1
  1. Re gornjemu pravi

    Saj te nihče ni prosil za soglasje

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen