Mineva 12 let od odkritja morišča v Hudi jami

0

V vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč ob 12. obletnici vstopa v morišče v Hudi jami ocenjujejo, da je odkritje žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni v politiki naletelo na mešane odzive. V tem času se je, ugotavljajo, marsikaj spremenilo. Delo komisije, ki je lani zaradi epidemije zastalo, zdaj nadaljujejo.

Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman ob obletnici odkritja poudarja, da se je prav ob izkopu posmrtnih ostankov vseh žrtev iz rova svete Barbare v Hudi jami in njihovem pogrebu pokazalo, da pravice do groba ne priznavajo “tisti deli slovenske politike in javnosti, ki ohranjajo izročila mitov in tabujev titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil”.

Prva reakcija te politike je bila, kot pravi Dežman, kako zapreti rov za javnost, kako preprečiti izkop žrtev in kako razpustiti komisijo. Vseeno pa je po njegovem prepričanju nekdanji predsednik republike Danilo Türk svojo izjavo o Hudi jami kot drugorazredni temi na političnem prizorišču “drago plačal”.

Dežman ocenjuje, da je pritisk javnosti, zgrožene zaradi stanja posmrtnih ostankov v plastičnih zabojih, ki se je skozi leta stopnjeval, pripeljal do tega, da se je izkop posmrtnih ostankov v rovu svete Barbare vseeno nadaljeval. Konec oktobra 2016 je bilo na pokopališču Dobrava v Mariboru tako pokopanih 1410 žrtev iz Hude jame.

Opozoril je tudi na težave, s katerimi se je srečevala komisija, ki jo vodi. Njeno delo je bilo po njegovih besedah skoraj povsem onemogočeno do sprejema zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev leta 2015.

Zaradi epidemije covida-19 je sicer lani delo komisije zastalo, opravljeni so bili le nekateri izkopi posmrtnih ostankov umorjenih, a zdaj z delom nadaljujejo.

Komisija trenutno pripravlja peto poročilo. V njem bodo po besedah Dežmana predstavljeni izkopi posmrtnih ostankov umorjenih iz Brezna 3 pri pokopališču partizanske bolnišnice Stari log v Kočevskem rogu, v delu protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah ter v Mihčevem in Koščevem breznu v okolici Ljubljane.

V letošnjem letu, ko komisija zaključuje svoj mandat, po besedah Dežmana pričakujejo, da se bo dialog “o pravici do groba” nadaljeval. “Smo pred izvedbo izvajalcev za izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico. Tam so po vseh pričevanjih in raziskavah posmrtni ostanki v Kočevskem rogu umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov,” je dejal.

Opozoril je, da pri zanikanju pravice vseh smrtnih žrtev vojnega in revolucionarnega nasilja do groba izstopata ljubljanska občina in župan Zoran Janković. Kljub temu je izrazil upanje v ureditev vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu in pogreba romskih žrtev.

Meni še, da je uresničevanje letošnjega programa komisije, ki ga je vlada sprejela v začetku februarja, pomemben prispevek k praznovanju 30-letnice Slovenije in pomembno sporočilo Slovenije pred in med predsedovanjem Svetu EU.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen