Fakulteta za upravo mora razkriti tudi pogodbe s profesorji iz tržne dejavnosti

0

Upravno sodišče je pritrdilo odločbi Informacijskega pooblaščenca, da mora fakulteta za upravo novinarju STA Alešu Kocjanu posredovati 115 avtorskih pogodb, ki jih je v času od leta 2005 do marca 2015 sklenila s tremi profesorji. Ugotovilo je namreč, da fakulteti ni uspelo dokazati, da so pogodbe povezane izključno z njeno tržno dejavnostjo.

Po izbruhu afere z izplačili avtorskih honorarjev v javnem sektorju leta 2015, po kateri je odstopila takratna šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar, je namreč novinar od fakultete za upravo in ekonomske fakultete zahteval vpogled v avtorske in podjemne pogodbe, ki so jih sklenile z nekaterimi svojimi profesorji, ki so se znašli na vrhu seznama med prejemniki honorarjev, med njimi tudi s profesorji upravne fakultete Setnikar Cankarjevo, Srečkom Devjakom in Mirkom Vintarjem.

Na fakulteti za upravo so vpogled v pogodbe najprej zavrnili. V ponovljenem postopku so dovolili vpogled v tisti del pogodb, pri katerih naj bi šlo za izplačila iz javne dejavnosti fakultete (gre za okoli dve tretjini pogodb), z dopolnilno odločbo pa so zavrnili vpogled v preostale pogodbe, kjer naj bi šlo za plačila iz tržne dejavnosti fakultete.

Zoper odločbo fakultete, da dovoli vpogled v pogodbe iz javne službe, sta Setnikar Cankarjeva in Devjak kot stranska udeleženca postopka vložila pritožbo Informacijskemu pooblaščencu. Ta jima ni ugodil, profesorja pa sta zoper njegovo odločitev sprožila upravni spor. Upravno sodišče je tožbo Devjaka zavrnilo in jeseni 2018 odločilo, da fakulteta novinarju pogodbe lahko posreduje, kar je tudi naredila, o tožbi Setnikar Cankarjeve pa še ni odločilo.

Zoper delno odločbo fakultete, s katero je zavrnila vpogled v pogodbe iz tržne dejavnosti, pa se je pritožil novinar. Informacijski pooblaščenec mu je ugodil in fakulteti naložila razkritje pogodbo. Fakulteta tega ni storila, pač pa je sprožila upravni spor, o katerem je zdaj odločilo upravno sodišče in odločitvi informacijske pooblaščenke pritrdilo.

Po ugotovitvi sodišča namreč fakulteti ni uspelo dokazati, da opravljanje njene tržne dejavnosti ni vplivalo na upravljanje javne službe, zaradi česar se tudi podatki iz tržne dejavnosti smatrajo kot javni podatki. Fakulteta namreč lahko opravlja tržno dejavnost, vendar le, če s tem ne ovira izvajanje javne službe, če zagotavlja povračilo stroškov, vodi ločene računovodske evidence in ima dejavnosti razdeljene tudi v letnem načrtu. Vsega tega fakulteta ni uspela izkazati, zato je po mnenju upravnega sodišča Informacijski pooblaščenec pravilno ugotovil, da je treba zahtevane informacije, pogodbe, šteti kot informacije javnega značaja.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen