Enoletne lekcije covida-19: Imunost po preboleli bolezni nekaj mesecev, po cepljenju daljša

0

Pred letom dni je bil covid-19 nova bolezen, pri kateri je bila neznanka, kakšna bo imunost posameznika po preboleli bolezni. Če posameznik preboli covid-19 z blagim oz. zmernim potekom, imunost traja okoli tri do šest mesecev, pri hujšem poteku pol leta in več, pravi infektolog Janez Tomažič. A kaže se, da cepljenje zagotavlja še daljšo imunost.

Ob tem Tomažič opozarja, da pri osebah, ki so se okužile z novim koronavirusom, so imele pozitiven test PCR in niso imele simptomov, obstaja možnost, da niso razvile imunosti. Obstaja tudi možnost, da so “opravile z virusom” že v sluznici in ni prišlo do tvorbe protiteles. Te osebe morajo biti previdne, saj se lahko ponovno okužijo in tudi zbolijo. Zato je tudi pri posamezniku, ki so mu v preteklosti potrdili okužbo, nujna dosledna temeljna preventiva. Pri vsakem vročinskem stanju, bolečinah v žrelu, kašlju je treba še vedno misliti na možnost covida-19, je poudaril.

Tomažič je v pogovoru za STA pred prvo obletnico odkritja prve okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji pojasnil, zakaj cepljenje proti covidu-19 omogoča boljšo imunost posamezniku kot pa prebolela bolezen. Virus je tako “brihten”, da ob naravnem prebolevanju zmanipulira naš imunski sistem, zavre njegovo delovanje, zato tudi ne nastane toliko protiteles kot pri cepljenju, pojasnjuje.

Pri cepljenju proti covidu-19 pa se v telo vnese samo koda, kjer je informacija za izdelavo proteina. Ta je najpomembnejša sestavina virusa, s katero se veže na naše celice. In ker ni drugih sestavin virusa, ni negativnega vpliva na imunske odzive in zato cepivo vzpodbuja daljšo imunost.

Tomažič priznava, da si pred enim letom niso niti približno predstavljali, da bo učinkovito cepivo proti covidu-19 na voljo za uporabo že do božiča. “Cepiva so fenomenalna, to je fantastičen in neverjeten uspeh. Vidimo, kako hitro je po začetku cepljenja padla tako smrtnost kot pojavnost bolezni, pa smo v zimskem času,” poudarja infektolog z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Pri doslej registriranih cepivih se kaže, da bodo do določene mere zagotavljala tudi zaščito pred prenosom virusa, torej da posameznik po cepljenju ne bo samo zaščiten pred boleznijo, pač pa da ob okužbi tudi ne bo mogel trositi virusa naokoli. To je “sveti gral” vseh cepiv, da preprečujejo bolezen kot tudi prenos, je poudaril.

A hkrati opozarja, da je za božič prišlo še eno “darilo” – nove različice virusa, ki so bolj nalezljive in zaradi tega nevarnejše, proti določenim različicam pa obstoječa cepiva slabše preprečujejo okužbe, torej bo treba, kot kaže, razviti tudi nove različice cepiv.

“To nas je malo šokiralo, da so na različnih koncih sveta neodvisno nastale podobne mutacije, neodvisno druga od druge. Kaže, da biološke zakonitosti delujejo in virus najde svojo optimalno konfiguracijo, če mu ljudje, njegovi gostitelji, ponujamo dovolj časa in življenjskega prostora za neomejeno širjenje,” je dejal.

Večja nalezljivost virusa pomeni, da se več ljudi okuži in posledično več ljudi zboli, zaradi česar jih je več v bolnišnici, več v enotah intenzivnega zdravljenja in večje je število smrti. “Za prebivalstvo je slabše, da je virus bolj nalezljiv kot pa smrtonosen. Za virus pa je dobro, da ni preveč smrtonosen in je bolj nalezljiv, zato so te različice prevladale,” je še pojasnil Tomažič.

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca lani, 12. marca je bila prvič razglašena epidemija.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen