Spremembe volilne zakonodaje posegajo v 15 volilnih okrajev

0

Z danes sprejeto novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ se bodo spremenila območja 15 volilnih okrajev v petih volilnih enotah. Največ sprememb se obeta v volilni enoti Novo mesto, v dveh primerih pa se bosta volilna okraja preselila v drugo volilno enoto.

Spremembe v ničemer ne spreminjajo obsega prve, druge in tretje volilne enote, vključujejo pa spremembe v ostalih petih volilnih enotah. Znotraj slednjih zakon vsebuje spremembe pri skupno 15 volilnih okrajih.

Tako se bo v volilni enoti Ljubljana – Bežigrad volilni okraj Ribnica povečal za območje občine Dobrepolje, volilni okraj Grosuplje pa se bo zmanjšal tako, da bo obsegal le še občino Grosuplje. Vzpostavil se bo nov okraj Ivančna Gorica, ki bo obsegal območje omenjene občine, razen krajevne skupnosti Sobrače.

Sprememba v celjski volilni enoti obsega spremembo okraja Žalec II, ki se bo zmanjšal za majhen del občine Trbovlje.

V volilni enoti Novo mesto se bo okraj Novo mesto I zmanjšal za območje občine Škocjan, volilni okraj Trebnje pa se bo povečal za del občine Šentrupert. Ta je bil doslej del volilnih okrajev Sevnica in Litija. Okraj Sevnica se bo povečal za občino Škocjan, zmanjšal pa za del občine Šentrupert.

Volilni okraj Litija, ki je bil doslej del volilne enote Ljubljana – Bežigrad, bo odslej sodil pod volilno enoto Novo mesto, pri čemer se bo zmanjšal za del občine Šentrupert. Okraj Trbovlje – Hrastnik pa se bo povečal za območje občine Hrastnik, k temu okraju bodo dodali še manjši del občine Trbovlje.

Spremembe obsegajo tudi okraje v mariborski volilni enoti. Okraj Slovenska Bistrica se bo zmanjšal za krajevne skupnosti Pragersko ter Spodnja in Zgornja Polskava, hkrati pa se bo za te krajevne skupnosti povečal okraj Maribor I. Volilni okraj Maribor III se bo zmanjšal za del občine Pesnica, ta del pa se bo priključil ptujski volilni enoti, in sicer okraju Pesnica.

Po navedbah predlagateljev zakona se bodo okraji spremenili tako, da se zmanjšajo razlike v velikosti volilnih okrajev po številu prebivalcev in se upoštevajo geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti volilnih okrajev.

Po dosedanji ureditvi je bilo namreč razmerje med najmanjšim volilnim okrajem po številu prebivalcev (Hrastnik z 9214 prebivalcev) in največjim volilnim okrajem (Grosuplje s 40.813 prebivalcev) 1:3,73. Glede na danes sprejete spremembe pa je največji volilni okraj Celje I s 36.150 prebivalci, najmanjši pa Ilirska Bistrica, ki ima 13.370 prebivalcev. Razmerje med njuno velikostjo je 1:2,7.

Povprečno velika volilna enota v Sloveniji ima 23.324 prebivalcev, skupno odstopanje osmih volilnih enot od navedenega je 21,6 odstotka, torej povprečno 2,7 odstotka.

DZ je namreč po več kot dveh letih, odkar je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, danes s 45 glasovi za in 28 proti sprejel novelo zakona o določitvi volilnih enot, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev. Odločitev je bila sprejeta brez konsenza poslancev o tem, ali spremembe dejansko odpravljajo ugotovljeno neustavnost.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen